Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku za ureditev meje se ne odloča neposredno o lastninski pravici na zemljišču, temveč le o določitvi meje med dvema parcelama.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju ter odločitev o stroških postopka zadržalo za končno odločbo o glavni stvari v pravdnem postopku.
2. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep predlagatelja uveljavljata pritožbena razloga bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka, napačno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
3. Prva, druga in tretji nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev in priglašajo stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Nepravdno sodišče v postopku za ureditev meje odloči le o lastninski pravici spornega prostora med dvema sosednjima zemljiščema. Povedano še drugače to pomeni, da se v nepravdnem postopku ne odloča neposredno o lastninski pravici na zemljišču, temveč le o določitvi meje med dvema parcelama (primerjaj 77. člen Stvrnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). V primeru lastninske tožbe je meja med dvema parcelama praviloma določena in ni sporna ter zato en mejaš zahteva del zemljišča ob meji na podlagi takšnega naslova, ki bi mu dajal pravico do tega zemljišča tudi, če ne bi ležalo tik ob meji (primerjaj 98. člen SPZ).
6. Pritožbeno ni sporno, da je skici spornega prostora (v spisu na listovni številki 93) s točkami A, B, C, D in E označen del zemljišča, del obstoječe parcele 740/13. Predlagatelji trdijo, da meja med parcelno številko 740/13 in parcelno številko 700/8 poteka po točkah DCB, prvi trije nasprotni udeleženci pa po EAB.
7. Stranke so torej res v sporu zaradi mejne površine kot to izpostavlja pritožba. Vendar v obravnavanem primeru spornega prostora ni, ker predlagatelja trdita, da sta lastnika zemljišča, označenega s točkami A, B, C, D in E, torej lastnika dela parcele 740/13, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih last prvih treh nasprotnih udeležencev. Zato gre za lastninski spor. Ker se o lastninskem sporu odloča v pravdnem postopku, je izpodbijana odločitev pravilna (17. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).
8. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).
9. Ker se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, bo po teh pravilih odločeno tudi o stroških, ki so nastali strankam v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ter šesti odstavek 163. člena ZPP).