Jedro

V splošnem jeziku je poslovodja tisti, ki vodi posle družbe. Jezikovna razlaga 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sama po sebi omogoča sklep, da dejanski direktor ustreza pojmu poslovodje, saj je dejanski direktor oseba, ki vodi posle družbe. Namen, ki ga zasleduje določilo 42. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti poslovodstva, je v tem, da se upnikom stečajnega dolžnika nadomesti škoda, ki jim je nastala zaradi protipravnega ravnanja oseb, ki so pri vodenju poslov družbe opustile opravo dejanj ali so ravnale v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 42. člena ZFPPIPP. Tudi po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo, se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Upoštevaje navedeno je povsem razumna razlaga, da dejanski direktor, ki dejansko vodi poslovanje družbe, družbi oziroma njenim upnikom odgovarja za škodo, ki družbi oziroma njenim upnikom nastane v zvezi z poslovanjem družbe.

Iz navedenih razlogov izhaja, da ni mogoče slediti ozki jezikovno - sistematični razlagi določbe prvega odstavka 42. člena ZFPPIP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 8. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je mogoče zaključiti, da dejanski direktor ni odgovoren za škodo, ki jo je upnikom insolventne družbe povzročil s poslovodenjem družbe iz razloga, ker dejanski poslovodja ni zakoniti zastopnik družbe. Vpliv osebe, ki vodi posle družbe, na njeno poslovanje in rezultate je popolnoma enak, če je ta oseba dejanski poslovodja ali pa zakoniti poslovodja. S stališča upnikov, ki jim je povzročena škoda, je povsem nepomembno, ali je oseba, ki je škodo povzročila, dejanski ali zakoniti poslovodja družbe. Povsem jasno je, da je treba pojem poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP razlagati tako, da za škodo, ki je nastala družbi oziroma njenim upnikom, odgovarja tudi oseba, ki je posle družbe vodila kot dejanski direktor.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Odločitvi sodišč prve in druge stopnje in njuni nosilni razlogi

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna stranski intervenientki na strani tožeče stranke plačati 260.234,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2021 (I. točka izreka), v presežku za 37.891,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2019 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo 5.285,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Tožeča stranka je na podlagi 42. člena ZFPPIPP uveljavljala zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodne osebe, ker upniki v stečajnem postopku ne bodo dosegli polnega plačila. Trdila je, da bi moral toženec kot direktor stranske intervenientke že v letu 2013 prepoznati položaj insolventnosti in so bili upniki oškodovani, ker toženec ni pripravil poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja ter podal predloga za začetek stečajnega postopka. Razen tega je toženec nezakonito privilegiral določene terjatve upnikov, s tem da je prednostno plačeval račune povezanih družb in posloval prek transakcijskega računa v Nemčiji. Toženec se je branil s trditvami, da je konec leta 2013 in v letu 2014 ukrepal na način, ki ustreza ukrepom finančnega prestrukturiranja družbe. Nato je poslovodenje prevzel novi direktor A. A., sam pa je prevzel administrativno in svetovalno delo v družbi. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je toženec dejansko vodil posle družbe in opustil dolžna ravnanja ter ravnal v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP, zato je tožbenemu zahtevku (pretežno) ugodilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del prvostopenjske sodbe in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Presodilo je, da se toženec, ki je družbo dejansko vodil in v njenem imenu sprejemal poslovne odločitve, ne more razbremeniti svoje odgovornosti s sklicevanjem na slamnatega direktorja. V takem primeru sta upnikom solidarno odgovorna oba. Če bi dejanskega direktorja oprostili obveznosti le zato, ker ni bil formalno vpisan kot direktor družbe, bi to spodbujalo nedovoljena in nepoštena ravnanja odgovornih oseb.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

4.Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 133/2022 z dne 13. 12. 2022 dopustilo revizijsko vprašanje "Ali je za opustitev obveznosti v skladu z določbami 42. člena ZFPPIPP odgovorna tudi oseba, ki ni v skladu z določbami ZGD imenovana za poslovodjo družbe in ni vpisana v sodni register kot zakoniti zastopnik, dejansko pa izvršuje poslovodenje družbe?"

Povzetek revizije

5.Tožena stranka je revizijo vložila zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zlasti določb 42. člena ZFPPIPP in zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, podredno pa naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

6.Revidentka navaja, da se ZFPPIPP v 8. členu sklicuje na zakonsko ureditev ZGD-1, ki določa, da je poslovodja družbe tisti, ki je pooblaščen za vodenje družbe po samem zakonu ali na temelju akta o ustanovitvi družbe. To pomeni, da ZFPPIPP izključuje široko interpretacijo poslovodenja v smislu dejanskega poslovodenja, ki tudi v ZGD-1 ni urejeno. Zakonodajalec je sklicevanje omejil na uporabo določbe 10. člena ZGD-1 in ni napotil na smiselno uporabo pravil korporacijskega prava o odgovornosti tretjih oseb, ki s svojim vplivom povzročijo škodo družbi in posledično upnikom. Toženec je bil obsojen zaradi kršitve zakonskih obveznosti sprejemati ukrepe iz 35. do 39. člena ZFPPIPP in zaradi kršitve 34. člena ZFPPIPP, kar predstavlja podlago odgovornosti po 42. do 44. členu ZFPPIPP. Vse navedene obveznosti pa so vezane le na osebo, ki je zakonito pooblaščena za zastopanje in vodenje družbe. Poročila o finančnem prestrukturiranju ne more in ni dolžna sestaviti oseba, ki nima formalnih pooblastil, takšno poročilo na skupščini družbe in na sodišču ne bi bilo sprejeto kot veljavno. Tudi predlog za začetek stečajnega postopka ali predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka bi sodišče zavrglo, če bi ju vložil toženec. Ker toženec ni naslovnik za izvršitev ukrepov iz 35. do 38. člena ZFPPIPP, njegovo ravnanje ni protipravno. Zato za škodo, ki je nastala po razrešitvi toženca s funkcije direktorja ni pravne podlage, da bi toženec zanjo odgovarjal.

7.Izpodbijana sodba očitno odstopa od splošno sprejete razlage materialnega prava. V več zadevah(1) je bilo zavzeto stališče, da je določba 42. člena ZFPPIPP omejena na statutarno poslovodstvo. Ker toženec ni bi naslovnik obveznosti iz 42. člena ZFPPIPP, ni mogel protipravno ravnati. Očitana nasprotja izpodbijane odločitve z materialnim pravom so tako samovoljna, da je kršena toženčeva ustavno varovana pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

8.Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

Bistvene dejanske okoliščine

Bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), so naslednje:

-‒ Toženec je bil edini družbenik in direktor stranskega intervenienta v obdobju od 19. 10. 2012 do 10. 12. 2015; od 11. 12. 2015 do začetka stečaja je bil kot direktor stranskega intervenienta in edini družbenik v register vpisan A. A., stanujoč v Sarajevu, Bosna in Hercegovina.

-‒ Tudi po imenovanju novega direktorja in izstopu iz družbe je toženec do začetka stečajnega postopka opravljal vse posle ter v imenu in za račun družbe B. d. o. o. (stranske intervenientke) sprejemal vse poslovne odločitve; vodil je poslovanje družbe, bil edini pooblaščeni podpisnik in odredbodajalec za izplačila z dolžnikovega računa, ves čas je opravljal administrativne posle in vodil knjigovodsko dokumentacijo. Toženec je v obdobju od decembra 2013 do decembra 2015 izvršil plačila računov lastniško in upravljalsko z njim povezanih družb C. d. o. o., D. d. o .o., E. E. s. p. Novi direktor za družbo ni opravil nobenega posla, stečajni upravitelj ga tudi ni mogel izslediti.

-‒ Stečaj nad stranskim intervenientom je bil na predlog tožeče stranke kot upnice začet 12. 3. 2018. Dolžnikovim upnikom je nastala škoda v znesku 260.234,49 EUR.

-Družba B. d. o. o. je bila že od 31. 12. 2013 dalje dolgoročno plačilno nesposobna, kar bi toženec lahko ugotovil najpozneje ob oddaji letnega poročila za leto 2013. Finančno stanje družbe se je v letu 2014 in do začetka stečaja samo še poslabšalo. Toženec v vsem tem obdobju ni sprejel nobenega od ukrepov iz 35. do 39. člena ZFPPIPP.

Presoja utemeljenosti revizije

9.Revizija ni utemeljena.

Obseg revizijskega preizkusa

10.Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

11.Dopuščeno revizijsko vprašanje se nanaša na presojo, ali je oseba, ki dejansko vodi poslovanje družbe, ni pa formalno imenovana za poslovodjo družbe, odgovorna za škodo, ki nastane upnikom družbe v posledici opustitev dejanj in ravnanj v nasprotju s prepovedni, ki so navedena v prvem odstavku 42. člena ZFPPIPP.

Materialnopravna izhodišča

12.Namen delovanja gospodarske družbe je opravljanje določenega podjema s ciljem dolgoročne rasti ob doseganju največje tržne vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala. Poslovodenje družbe obsega organiziranje in usklajevanje različnih aktivnosti v družbi zaradi dosega namena delovanja družbe. Poslovodenje v družbi zajema predvsem funkcijo operativnega odločanja in strateškega načrtovanja ter prevzem tveganj za uspešno poslovanje družbe. Posle v družbi vodi poslovodstvo, ki je poseben organ, in sicer ena ali več fizičnih oseb, ki oblikujejo in izražajo voljo pravne osebe in v imenu družbe v zunanjem svetu opravljajo aktivnosti oziroma posle družbe. Za poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo štejejo njeni en ali več poslovodij, ki so po določbah ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle (10. člen ZGD-1). Poslovodstvo mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

13.Člani poslovodstva ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (prvi in drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Po določbi prvega odstavka 264. člena ZGD mora škodo družbi povrniti tudi oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.

14.ZFPPIPP določa specialna pravila glede finančnega poslovanja družb in obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti (Poglavje 2 ZFPPIPP). Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu z zakonom in pravili poslovnofinančne stroke in da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni, za poslovanje družbe, predvsem obvladovanje likvidnostnega tveganja in zagotovitev kapitalske ustreznosti družbe (prvi odstavek 28. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 30. člena ZFPPIPP). Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo družbe sprejeti ukrepe, ki so navedeni v 35. do 38. členu ZFPPIPP. Družba, ki postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, z izjemo plačil navedenih v drugem odstavku 34. člena ZFPPIPP. Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. Navedene prepovedi trajajo do začetka stečajnega postopka.

15.V primeru stečaja je poslovodstvo upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP ali je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 42. člena ZFPPIPP). Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 42. člena ZFPPIPP).

Presoja okoliščin obravnavanega primera

16.V obravnavanem primeru je v času, ko je stranska intervenientka že postala insolventna, prišlo do (formalne) spremembe v osebi zakonitega zastopnika družbe, ki je bil vpisan v register, posle družbe pa je v celoti še naprej več let dejansko vodil toženec, ki je bil prejšnji poslovodja in lastnik družbe, in sicer do začetka stečajnega postopka nad družbo. Toženec je kot edina oseba vodil poslovanje družbe, tako kot da bi bil poslovodja družbe, sprejemal je vse poslovne odločitve v družbi in razpolagal s sredstvi podjetja.

17.V poslovni praksi so pogosti primeri, ko posle pravne osebe poleg ali namesto oseb, ki so vpisane v register, dejansko vodi nekdo drug. V doktrini in tuji sodni praksi se je v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za škodo, ki nastane družbi v navedenem položaju ustalilo razlikovanje med pojmom de iure direktorja (zakonitega direktorja) in de facto direktorja (dejanskega direktorja). Zakoniti direktor je oseba, ki je imenovana za direktorja v skladu s pravili družbe in vpisana v register. Dejanski direktor pa je oseba, ki ni vpisana v sodni register, vendar pa družbo dejansko vodi, bodisi, da se skriva za zakonitim direktorjem in navzven ne želi nastopati kot direktor (tako imenovani direktor v senci), ali pa navzven deluje, kot da ima pravno veljaven temelj za poslovodenje, čeprav ga nima (de facto direktor v ožjem pomenu). Bistveno je, da je vpliv dejanskega direktorja na poslovanje družbe stalen in sistematičen in se nanaša na posle, ki zadevajo najvišji nivo upravljanja družbe, to je posle, ki opredeljujejo funkcijo poslovodenja družbe.

18.V splošni pravni znanosti je uveljavljeno, da je treba v zvezi z razlago zakonskega besedila slediti klasičnim metodam razlage, to so jezikovna, logična, sistematična, zgodovinska in namenska (teleološka) razlaga. Ob teh metodah razlage pa je treba glede na okoliščine primera upoštevati tudi tiste metode razlage, ki so značilne za nadaljnje razvijanje zakona in prava, predvsem metode za zapolnjevanje pravnih praznin ter argumente pravnih načel.

19.V splošnem jeziku je poslovodja tisti, ki vodi posle družbe. Jezikovna razlaga 42. člena ZFPPIPP sama po sebi omogoča sklep, da dejanski direktor ustreza pojmu poslovodje, saj je dejanski direktor oseba, ki vodi posle družbe. Namen, ki ga zasleduje določilo 42. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti poslovodstva, je v tem, da se upnikom stečajnega dolžnika nadomesti škoda, ki jim je nastala zaradi protipravnega ravnanja oseb, ki so pri vodenju poslov družbe opustile opravo dejanj ali so ravnale v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 42. člena ZFPPIPP. Tudi po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Upoštevaje navedeno je povsem razumna razlaga, da dejanski direktor, ki dejansko vodi poslovanje družbe, družbi oziroma njenim upnikom odgovarja za škodo, ki družbi oziroma njenim upnikom nastane v zvezi z poslovanjem družbe.

20.Iz navedenih razlogov izhaja, da ni mogoče slediti ozki jezikovno - sistematični razlagi določbe prvega odstavka 42. člena ZFPPIP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 8. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je mogoče zaključiti, da dejanski direktor ni odgovoren za škodo, ki jo je upnikom insolventne družbe povzročil s poslovodenjem družbe iz razloga, ker dejanski poslovodja ni zakoniti zastopnik družbe. Vpliv osebe, ki vodi posle družbe, na njeno poslovanje in rezultate je popolnoma enak, če je ta oseba dejanski poslovodja ali pa zakoniti poslovodja. S stališča upnikov, ki jim je povzročena škoda, je povsem nepomembno, ali je oseba, ki je škodo povzročila, dejanski ali zakoniti poslovodja družbe. Povsem jasno je, da je treba pojem poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP razlagati tako, da za škodo, ki je nastala družbi oziroma njenim upnikom, odgovarja tudi oseba, ki je posle družbe vodila kot dejanski direktor.

21.Ob navedenem je treba upoštevati, da je po petem odstavku 42. člena ZFPPIPP posamezen član poslovodstva prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka navedenega člena, če dokaže, da dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP ni mogel opraviti samostojno ali za kršitve prepovedi iz 34. člena ZFPPPIPP ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo. S tem je zagotovljeno zadostno varovalo, ki preprečuje, da bi odškodninsko breme prevzel tisti dejanski direktor, ki je ravnal skrbno, vestno in pošteno, pa škode zato, ker ni bil zakoniti zastopnik družbe, ni imel možnosti preprečiti.

22.V obravnavanem primeru je toženec sprejemal vse poslovne odločitve družbe in je razpolagal s sredstvi podjetja. Zato je njegova odgovornost enaka, kot da bi bil zakoniti poslovodja družbe. Toženec je tisti, ki je s svojim ravnanjem povzročil škodo, zato je odgovoren upnikom za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku ne bodo prišli do poplačila.

23.Odgovor na dopuščeno vprašanje je glede na zgoraj razloženo v okoliščinah obravnavanega primera pritrdilen.

24.Revidentka se v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave sklicuje na samovoljen odstop od sodne prakse in očitno nasprotje z materialnim pravom. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da je za utemeljitev obstoja kršitve obravnavane pravice treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v njenem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov. Drži, da je v odločbah VSL Sodba I Cpg 935/2016 z dne 9. 5. 2018, VSL Sodba I Cp 1580/2017 z dne 29. 11. 2017 in VSC Sodba Cpg 59/2020 z dne 9. 9. 2020 zavzeto stališče, da je podlaga za odškodninsko odgovornost statutarnega poslovodstva 42. člen ZFPPIPP. Slednje je posledica dejstva, da je bila podlaga tožb v teh primerih omejena na odškodninsko odgovornost zakonitih oziroma de iure poslovodij družbe, ne pa na odgovornost dejanskega direktorja družbe, kot v obravnavanem primeru. Revidentka obstoja zatrjevane kršitve pravic iz 22. člena Ustave glede na navedeno ni uspela utemeljiti.

Odločitev o reviziji

25.Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Odločitev o revizijskih stroških

26.O revizijskih stroških je Vrhovno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

27.Sodba je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)VSL Sodba I Cpg 935/2016 z dne 9. 5. 2018, VSL Sodba I Cp 1580/2017 z dne 29. 11. 2017 in VSC Sodba Cpg 59/2020 z dne 9. 9. 2020.

Op. št. (2)Več o tem: N. Plavšak, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, GV Založba, Ljubljana 2014, 1. knjiga, stran 160 in 161.

Op. št. (3)Več o tem Devetak H., Kazenskopravno varstvo poštenja v poslovnem prometu, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani PF, Ljubljana, januar 2013, stran 90 - 93.

Op. št. (4)Več o tem: Ilić U., Skrbnost skritih menedžerjev - spregledana zaostritev, Pravna praksa - priloga, št. 27, 10. 7. 2008, Varanelli L. Odškodninska odgovornost direktorja v senci, Pravna praksa - priloga, št. 10, 18. 03. 2004.

Op. št. (5)Varanelli L.,prav tam.

Op. št. (6)Pavčnik M., Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-181/16 z dne 15. 11. 2018, ki se mu pridružuje sodnik dr. Matej Accetto, točka 5.

Op. št. (7)Po določbah 1. točke prvega odstavka 8. člena ZFPPIPP ima poslovodstvo pri gospodarski družbi pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1. Ta pa določa, da je poslovodstvo družbe organ pravne osebe, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov, pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.

Op. št. (8)Zakoniti poslovodja je oseba, ki je v skladu s pravili družbe vpisana kot zakoniti zastopnik družbe v sodni register.

Op. št. (9)Primerjaj: VSRS Sodba III Ips 4/2020 z dne 11. 5. 2020. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da likvidacijski upravitelj, v primeru ko ravna kot poslovodja družbe, odškodninsko odgovoren upnikom za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila.

Op. št. (10)Galič A., Prepoved arbitrarnega odstopanja od uveljavljene sodne prakse, e-KURS 2019, komentar 22. člena, robna št. 34.