Jedro

Da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja morajo biti kumulativno izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, ki mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Tožnica je zavezana k posredovanju dokumentov le v delu, v katerem ti kažejo na njeno delovanje v okviru opravljanja javne službe. Kadar določen dokument vsebuje tako informacije, povezane z opravljanjem javne službe kot tudi informacije, ki s tem niso povezane, se posredujejo le tisti izseki dokumenta, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Ostale dele dokumentov lahko tožnica prekrije, saj jih v okviru določb ZDIJZ ni zavezana posredovati prosilcu. S prekritjem dela dokumenta, ki ne predstavlja javne službe, se dokument kot tak ne spreminja in se ne "predrugači", saj se prosilcu posredujejo točno tiste informacije, ki jih dokument že vsebuje, vendar v obsegu, v katerem informacije kažejo na izvrševanje javnih nalog.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Tožnica izpodbija 1. točko izreka odločbe, s katero je toženec delno ugodil pritožbi prosilca A. A. z dne 8. 12. 2021 zoper obvestilo tožnice o zavrnitvi prosilčeve zahteve št. 33-AB/21 z dne 25. 11. 2021. Hkrati je odpravil njeno odločitev v delu, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z nakupom in sofinanciranjem B. za C. v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, in na zapisnike organov tožnice: Skupščine, Upravnega odbora, Poveljstva, kolegija Predsednika v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021. Tožnici je naložil, da mora v roku 31 dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati kopije dokumentov, naštetih v alinejah 1. 1. do 1. 29 v 1. točki izreka odločbe.

2.V obrazložitvi je toženec ugotovil, da je tožnica zavezanka po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), saj je na podlagi Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Občini Zagorje ob Savi št. 845-1/2012 z 30. 4. 2012 z aneksi in veljavnostjo od 30. 4. 2012 dalje (v nadaljevanju Pogodba) kot izvajalka javne službe vpisana v Register zavezancev za informacije javnega značaja. Upošteval je, da je kot pravna oseba zasebnega prava dolžna razkriti le tiste dele dokumentacije, ki so vsebinsko nedvomno povezani z izvrševanjem njene javne gasilske službe, ne pa tudi ostalih delov zapisnikov, ki se tičejo njenega delovanja kot društva, saj to spada v njeno zasebnopravno sfero. Po pregledu vse zahtevane dokumentacije in ogledu in camera je toženec ugotovil, da ima prosilec pravico dostopa do določene dokumentacije o nakupu in sofinanciranju B. za C. v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, in do zapisnikov organov tožnice v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021.

Tožba

3.Tožnica zoper izpodbijano 1. točko izreka odločbe vlaga tožbo zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka. Navaja, da sklenjena Pogodba še ne pomeni, da je dokumentacija, ki bi jo morala razkriti prosilcu, povezana z opravljanjem njenih javnih nalog in pooblastil, ter da jo je zato treba šteti kot informacijo javnega značaja. Glede tega odločba nima razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti. Po njenem mnenju tudi ni mogoče preveriti posplošene ugotovitve toženca, da so deli zapisnikov, navedeni v izpodbijani 1. točki izreka odločbe, informacije javnega značaja, ker naj bi vsebovali informacije o kadrovanju in usposabljanju gasilcev, opremljanju gasilskih enot in njihovem delovanju, povezavi med društvi, Občino Zagorje ob Savi (v nadaljevanju Občina) in službami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma informacije, ki kažejo na organizacijske in razvojne naloge gasilstva, kar predstavlja javno službo tožnice.

4.Kopija dokumentov, ki jo mora pripraviti, prekriva pretežni del izvornega dokumenta, zato tožnica meni, da tega ni več mogoče poimenovati kot dokument, zadeva, dosje, evidenca. Z izpodbijano 1. točko izreka odločbe je toženec predrugačil izvorno dokumentacijo, tožnica jo bo morala spremeniti, "razkriti deli" dokumentov pa bodo pregledani izven njihovega konteksta.

5.Iz tožbe izhaja, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede posameznih dokumentov, navedenih v 1. 1. do 1. 4 alineji in v 1. 6. do 1. 29 alineji 1. točke izreka odločbe1. Glede na 1. 1. alinejo je tožnica dolžna prosilcu predložiti naslov zapisnika, celotno besedilo v sklopu pod vrstico "K 3. točki", nadalje "K 4. točki", nadalje "K 5. točki" in "K 8. točki", kar se prične z besedno zvezo "Predsedniki društev" do konca povedi in na koncu "nogo zapisnika". V kakšni neposredni zvezi so citirani izseki z njeno javno službo, toženec ni pojasnil. Za ostale dokumente v 1. točki izreka izpodbijanega akta je obrazložitev enako pomanjkljiva.

6.Tožnica še navaja, da dokument v 1. 6. alineji 1. točke izreka izpodbijanega akta predstavlja zasebno listino za interni pregled odhodkov, ki ni javnega značaja, enako velja tudi za finančni načrt za leti 2018 in 2019. Meni, da bi se javni interes lahko zavaroval tako, da bi se prosilcu lahko posredovalo poročilo nadzornega odbora oziroma revizije. Sodišču predlaga, da odločbo v izpodbijani 1. točki izreka odpravi in tožencu naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odgovor na tožbo

7.Toženec vztraja pri izpodbijani 1. točki odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Trdi, da je natančno povzel, v katerem delu svojega delovanja tožnica opravlja javno službo. Pregledal je predložene zapisnike in ostale dokumente ter z uporabo inštituta delnega dostopa iz zapisnikov izločil dele, ki se nanašajo na opravljanje njene javne službe. Ugotovitve v zvezi s tem je zapisal v obrazložitvi odločbe. Naložil ji je, da mora razkriti dokumente le v zelo ozkem delu (posamezne vrstice), ki se nanaša na opravljanje njene javne službe.

8.Sodišče je v postopek povabilo tudi prosilca kot stranko z interesom, ki na tožbo in na odgovor na tožbo ni odgovoril.

Dokazovanje

9.Sodišče je dokaznem postopku pogledalo in prebralo listine priloženega upravnega spisa toženca št. 090-383/2021. Pogledalo in prebralo je tudi listine sodnega spisa, še zlasti odločbo v prilogi A2.

Delni umik tožbe

10.Tožnica je z vlogo s 25. 8. 2025 umaknila tožbo glede 1. 5. alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek v tem delu s sklepom 2. 9. 2025 ustavilo.

Presoja sodišča

11.Tožba ni utemeljena.

12.Predmet sodne presoje je 1. točka izreka odločbe toženca, s katero je toženec: (1) delno ugodil pritožbi prosilca zoper obvestilo tožnice o zavrnitvi njegove zahteve, (2) odpravil njeno odločitev v delu, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z nakupom in sofinanciranjem B. za C. v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, in na zapisnike organov tožnice v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021 ter (3) tožnici naložil, da v roku 31 dni v elektronski obliki prosilcu posreduje kopije dokumentov, naštetih v alinejah od 1. 1. do 1. 4. in od 1. 6. do 1. 29 v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

13.Po presoji sodišča je izpodbijana 1. točka izreka odločbe toženca pravilna in zakonita. Pravilni in skladni z zakonom so tudi njeni razlogi, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje v celoti sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

14.Prvo temeljno vprašanje je, ali ima izpodbijani akt razloge o tem, da je dokumentacija, ki bi jo morala tožnica razkriti prosilcu, povezana z opravljanjem njenih javnih nalog in pooblastil, zaradi česar bi jo morala šteti kot informacijo javnega značaja. Po presoji sodišča je odgovor na to vprašanje pritrdilen, tožbeni ugovor v zvezi s tem pa neutemeljen.

15.Toženec je upošteval, da je tožnica po svojem Statutu2 društvo in da kot pravna oseba zasebnega prava ni zavezanka za dostop do informacij javnega značaja. Ugotovil pa je tudi, da tožnica izvaja javno gasilsko službo, ki jo definira Pogodba. Tožnica ugotovitve v izpodbijanem aktu glede sklenitve in vsebine te pogodbe ni prerekala. Iz obrazložitve odločbe je tako razvidno, da 1. člen Pogodbe določa vsebino javne gasilske službe, začetek njenega opravljanja, njeno organizacijo in nadzor, višino in namen sredstev za opravljanje javne gasilske službe, ter druge naloge v zvezi s porabo javnih sredstev za izvajanje javne gasilske službe. V 6. členu Pogodba opredeljuje organizacijske in strokovne naloge tožnice, ki izvaja načrtno kadrovanje in usposabljanje gasilcev na nivoju Občine; na nivoju Občine skrbi za načrten usklajen razvoj ter načrtno opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili; skrbi za načrtno in usklajeno delovanje gasilskih enot v Občini; skrbi za povezavo med gasilskimi društvi in Občino ter službami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; izvaja naloge, ki so jih nanjo prenesle država ali občina (predvsem naloge iz 6. člena Zakona o gasilstvu) in druge organizacijske in razvojne naloge gasilstva. Pogodba se sklicuje na 6. člen Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas), ki določa, da občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva. Skladno s tretjim odstavkom ZGas 6. člena občina zagotavlja opravljanje operativnih nalog gasilstva preko gasilskih organizacij.

16.Tožnica ni izpodbijala ugotovitve toženca, da je kot izvajalka javne gasilske službe vpisana v Register zavezancev za informacije javnega značaja. Glede na vse naštete okoliščine (sklenjeno Pogodbo, ki se sklicuje na 6. člen ZGas, vpis v Register zavezancev za informacije javnega značaja), ki so povzete in obrazložene v odločbi, je toženec pravilno ugotovil, da je tožnica skladno z določbo 1. člena ZDIJZ zavezanka po tem zakonu, vendar le v mejah izvajanja javne službe, ne pa tudi glede svojega preostalega delovanja kot društvo. V zvezi s tem tožnica pravilno opozarja, da je treba ta mejnik strogo upoštevati.

17.Tožnica neutemeljeno očita tožencu, da ni mogoče preveriti njegove odločitve, da so deli zapisnikov, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, informacije javnega značaja. Sodišče ugotavlja, da je toženec po izvedbi posebnega ugotovitvenega postopka svojo odločitev transparentno in v zadostni meri obrazložil. Pravilno se je oprl na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, skladno s katero je informacija javnega značaja tista, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Toženec je pravilno prepoznal tri osnovne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se lahko govori o obstoju informacije javnega značaja, in sicer mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, ki mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

18.Tožnica ne zatrjuje, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, da ta ni v materializirani obliki ali pa, da ne izvira iz delovnega področja gasilske javne službe. Ni sporno, da je toženec pregledal vse zahtevane dokumente in opravil ogled in camera, nato pa ugotavljal ali ti kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje tožničinih javnih nalog, kot so opredeljene v Pogodbi. Ugotovil je, da se posamezni podatki v zahtevanih dokumentih oziroma posamezni zahtevani dokumenti, nanašajo na področja, na katerih je tožnica zavezana za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalka javne gasilske službe, posamezni podatki v zahtevanih dokumentih pa ne. Poudaril je nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil ter se pri tem oprl na sodbi Vrhovnega sodišča I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (12. točka obrazložitve).

19.Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se je toženec opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca. V zvezi z dokumentacijo o nakupu in sofinanciranju B. za C. v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, je naštel dokumente, s katerimi tožnica razpolaga in pojasnil, da se določena zahtevana dokumentacija nahaja prosto na spletu. Ni spregledal, da je tožnica v okviru postopka na prvi stopnji prosilca napotila na spletno stran ..., dosje javnega naročila št. 00846/2019, kjer so na voljo celotni javno dostopni dokumenti glede nakupa vozila. V zvezi s tem je štel, da je tožnica prosilcu v tem delu ugodila zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Pri presoji ali gre za informacije ki sodijo v delovno področje tožnice v smislu 4. člena ZDIJZ, torej ali gre za informacije, ki so neposredno povezane z izvajanjem njene javne službe, je izhajal iz Pogodbe, na podlagi katere v javno službo tožnice spada to, da na nivoju občine skrbi za načrten usklajen razvoj ter načrtno opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili. Zapisal je, da tožnica izvaja tudi naloge, ki jih je nanjo prenesla Občina, predvsem naloge iz 6. člena ZGas, ki določa, da občina zagotavlja sredstva za gasilsko zaščitno in reševalno opremo. Glede na ugotovljeno je pravilno štel, da informacije o nakupu in sofinanciranju vozila B. za C. iz 1. točke izreka odločbe predstavljajo informacije javnega značaja.

1.V zvezi z zahtevo prosilca za dostop do zapisnikov organov tožnice v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2021, je toženec ugotovil, da tožnica razpolaga z večjim številom zapisnikov iz tega obdobja. Ti se nanašajo na številna področja njenega delovanja in so vsebinsko zelo raznoliki. Na ogledu in camera je tožnici naložil, naj na dokumentih vidno označi tiste dele zapisnikov, ki se nanašajo na njeno javno službo in ji pojasnil, kako je treba presojati javno gasilsko službo. Tožnica mu je posredovala vse predmetne zapisnike z označenimi deli, ki se nanašajo na opravljanje javne službe, toženec jih je pregledal in sledil njeni odločitvi glede opredelitve javne službe. Ugotovil je, da je treba prosilcu posredovati tudi tiste dele zapisnikov, za katere je sam menil, da se nanašajo na opravljanje javne službe. Kot že povedano, je upošteval, da je tožnica pravna oseba zasebnega prava, zato je odločil, da se lahko razkrijejo le tisti deli dokumentacije, ki so vsebinsko nedvomno povezani z izvrševanjem njene javne službe. Sem spadajo informacije o kadrovanju in usposabljanju gasilcev (npr. izvedbe tečajev in usposabljanj), opremljanju gasilskih enot (nakup opreme, vozil, obnova prostorov) in njihovem delovanju, povezavi med društvi, Občino in službami sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma informacije, ki kažejo na organizacijske in razvojne naloge gasilstva. Tudi teh ugotovitev tožnica konkretno ni izpodbijala.

2.Vse zgoraj navedene okoliščine, ki jih je toženec ugotovil in zadostno obrazložil, potrjujejo pravilnost njegove odločitve, da dokumentacija, navedena v alinejah od 1. 1. do 1. 4. in od 1. 6. do 1. 29 v izpodbijani 1. točki izreka odločbe, predstavlja informacijo javnega značaja, ki jo je tožnica glede na namen ZDIJZ dolžna razkriti prosilcu. Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Tožnica si mora zato prizadevati, da doseže čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (prim. 2. člen ZDIJZ).

3.Tožnica v tožbi splošno navaja, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede razkritja posameznih dokumentov, navedenih v 1. 1. do 1. 4 alineji in v 1. 6. do 1. 29. alineji 1. točke izreka. Tožencu očita, da ni pojasnil, v kakšni neposredni zvezi so citirani izseki z njeno javno službo. Po presoji sodišča ta tožbeni ugovor ni konkretiziran oziroma je vsebinsko prazen, zato se ga lahko zavrne le na enako splošni ravni. Toženec je pravilno ugotovil, da je tožnica tista, ki je v prvi vrsti dolžna ugotoviti ali posamezni dokumenti, s katerimi razpolaga, predstavljajo informacijo javnega značaja. To je njena dolžnost, kljub temu pa tožnica tega za posamezne zahtevane informacije oziroma zahtevane dokumente ni ugotavljala in zahteve prosilca ni zavrnila z odločbo, kot to zahteva drugi odstavek 22. člena ZDIJZ. O tem je izdala le obvestilo brez obrazložitve zakaj posamezne zahtevane informacije in/ali zahtevani dokumenti niso informacija javnega značaja, tudi v tožbi pa konkretno ni utemeljila, zakaj posamezne dokumentacije ni dolžna razkriti prosilcu. Glede na ugotovljeno je ta tožbeni ugovor neutemeljen.

4.Enako sodišče ugotavlja glede tožbene trditve, da dokument v 1. 6. alineji 1. točke izreka odločbe predstavlja zasebno listino za interni pregled odhodkov, ki ni javnega značaja, to pa naj bi veljalo tudi za finančna načrta za leti 2018 in 2019. Tožnica ni pojasnila, zakaj naj bi bile te listine zasebne narave, zato sodišče teh navedb ne more vsebinsko presoditi. Poleg tega ni prerekala navedbe toženca v odgovoru na tožbo, da je te dokumente sama opredelila kot dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije in jih je kot take posredovala tožencu.

5.Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 39. člena vsakomur daje pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pravica dostopa do informacije javnega značaja je človekova pravica, človekove pravice in temeljne svoboščine pa se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine (prvi in drugi odstavek 15. člena Ustave).

26.25. Dostop do informacij javnega značaja sistemsko, samostojno in celovito ureja ZDIJZ, ki v 5.a in 6. členu restriktivno predpisuje izjeme od prostega dostopa do posamezne informacije. Tožnica bi prosilcu dostop do dokumentacije iz 1. točke izreka odločbe lahko omejila ali zavrnila le, če bi bila izkazana katera izmed zgoraj navedenih izjem. V tožbi ni prerekala obrazložene ugotovitve toženca, da prosilec z zahtevo ni očitno zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da tožnica drugih razlogov in izjem za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov ni zatrjevala. Zato sodišče samo ni ugotavljalo ali je morda podana katera od izjem od prostega dostopa do posamezne informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ.

27.26. Tožnica tudi ne more uspeti s tožbeno trditvijo, da kopija dokumentov, ki jo mora pripraviti, prekriva pretežni del izvornega dokumenta, zato tega ni več mogoče poimenovati kot dokument, zadeva, dosje, evidenca. Meni, da je toženec predrugačil izvorno dokumentacijo, tožnica jo bo morala spremeniti, "razkriti deli" dokumentov pa bodo pregledani izven njihovega konteksta. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je toženec v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje določene osebne podatke na primer imena in priimke tistih, ki so bodisi dokumente sestavljali ali pa so na zapisnik podali izjave, ipd., zato je treba te podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti. Kot je pravilno navedel toženec v odgovoru v odgovoru na tožbo, je tožnica zavezana k posredovanju dokumentov le v delu, v katerem ti kažejo na njeno delovanje v okviru opravljanja javne službe. Kadar določen dokument vsebuje tako informacije, povezane z opravljanjem javne službe kot tudi informacije, ki s tem niso povezane, se posredujejo le tisti izseki dokumenta, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Ostale dele dokumentov lahko tožnica prekrije, saj jih v okviru določb ZDIJZ ni zavezana posredovati prosilcu. S prekritjem dela dokumenta, ki ne predstavlja javne službe, se dokument kot tak ne spreminja in se ne "predrugači", saj se prosilcu posredujejo točno tiste informacije, ki jih dokument že vsebuje, vendar v obsegu, v katerem informacije kažejo na izvrševanje javnih nalog. Toženec ni naložil tožnici, da ustvari nov dokument, da pripravi povzetke iz obstoječih dokumentov ali da kako drugače posega v vsebino samih dokumentov, temveč le, da z uporabo inštituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) posreduje dele dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja.

28.27. Sodišče ugotavlja, da je toženec, po pregledu zahtevanih dokumentov in ogledu in camera, v odločbi obrazložil svoje ugotovitve in se v zadostni meri opredelil do vprašanja, ali zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja. Ugotovil je tudi, da ni podana nobena od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Po presoji sodišča je njegova odločba povsem ustrezno obrazložena, sodišče jo je lahko preizkusilo, saj obrazložitev vsebuje vse zahtevane sestavine, ki izhajajo iz 214. člena

29.Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločitev toženca pa je pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

O stroških postopka

Sodišče je tožbo zavrnilo, zato je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tožbo glede razkritja dokumentacije iz 1. 5. alineje v 1. točki izreka odločbe je tožnica umaknila, zato je sodišče v tem delu s sklepom ustavilo postopek.

2ki je del priloženega upravnega spisa

3Obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP).