Videonadzor pred gasilskim domom

Datum

21.03.2025

Številka

07121-1/2025/369

Kategorije

Društva, Informiranje posameznika, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Navajate, da bi radi v vašem gasilskem društvu namestili nadzorne kamere, ki bi snemale vhod v garaže, pri čemer bi bil kot snemanja ozek, saj bi dejansko zajemal samo manjša vhodna vrata ter dvižna daljinska vrata.

Zanima vas, na kakšen način se mora obvestiti člane, da se izvaja nadzor preko kamer ter ali morajo podpisati kakšen dokument, da so s tem seznanjeni, da se v primeru npr. kraje ali poškodb lahko posnetek uporabi za razjasnitev. Sprašujete tudi, ali gre pri tem za kakršnokoli navzkrižje interesov.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Gasilsko društvo lahko eventualno izvaja snemanje dejanskega vhoda v gasilski dom na podlagi 77. člena ZVOP-2, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore. Opozarjamo, da se lahko videonadzor po določbah ZVOP-2 izvaja zgolj za zakonsko določene namene. Ob tem se lahko v okviru izvajanja videonadzora dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore snema zgolj sam vhod v gasilski dom, ne pa tudi širše okolice.

Za snemanje same neposredne okolice, ki dejansko ne pomeni snemanje vhoda v gasilski dom, bi prišla eventualno v poštev točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in sicer zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Na navedeno pravno podlago se lahko upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih.

O izvajanju videonadzora mora upravljavec objaviti obvestilo ter posameznikom podati informacije o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe. V zvezi s presojo navzkrižja interesov v vašem društvu, pa IP ni pristojen organ.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila.

Glede videonadzora pojasnjujemo, da ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. zakoniti interesi upravljavca po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Skladno z 77. členom ZVOP-2 lahko upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso prostori iz prejšnjega odstavka in snemanja vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Izrecno je določeno, da je videonadzor dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov. Določeno je tudi, kaj lahko vsebuje zbirka osebnih podatkov (sedmi odstavek 76. člena in peti odstavek 77. člena ZVOP-2).

Pojasnjujemo tudi, da lahko upravljavec pri tem snema zgolj npr. vhod in mora pri konkretni določitvi področja, ki se snema, upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Po mnenju IP je torej dopustno snemati sam vhod v takšni širini, kot je to nujno potrebno, da se doseže namene, ki se lahko zasledujejo z videonadzorom po 77. členu ZVOP-2. Ob tem se prav tako (kot je navedeno zgoraj) ne sme snemati delov stanovanjskih stavb, ki niso uradni službeni oz. poslovni prostori in vhodov v stanovanja. Če se snema okolica objekta, je treba zagotoviti drugo ustrezno pravno podlago (npr. zakoniti interesi po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ali npr. videonadzor na javnih površinah po 80. členu ZVOP-2).

Izpostavljamo točko (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, na katero se lahko upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Vsekakor mora upravljavec pri določanju obsega obdelave osebnih podatkov (torej obsega izvajanja videonadzora) upoštevati tudi zgoraj navedeno načelo najmanjšega obsega podatkov.

Upravljavec lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V primeru da je konkretni upravljavec uvedel videonadzor za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

V zvezi z obveščenostjo posameznikov o izvajanju videonadzora poudarjamo naslednje:

-kadar se videonadzor izvaja skladno s 77. členom ZVOP-2, mora upravljavec o izvajanju videonadzora in o vsebinah iz četrtega odstavka 76. člena ZVOP pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru;

-izvajanje videonadzora mora biti ustrezno označeno in sicer se obvestilo o izvajanju videonadzora vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Vsebina obvestila je določena v četrtem, petem in šestem odstavku 76. člena ZVOP-2;

-posameznik mora o izvajanju videonadzora prejeti tudi ustrezne informacije o obdelavi osebnih podatkov, skladno s 13. členom Splošne uredbe.

Več o tem lahko preberete na: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora, glede obveščenosti posameznikov pa tudi na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/obveščanje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov.

Upravljavci morajo upoštevati tudi druge določbe ZVOP-2 in Splošne uredbe, npr. 76. člena ZVOP-2 glede odločitve o uvedbi videonadzora, videonadzorni sistem morajo ustrezno zavarovati skladno s 24. in 32. členom Splošne uredbe, voditi dnevnik evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe, itd.

Več o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V zvezi s presojo navzkrižja interesov v vašem društvu, IP ni pristojen organ. Če se je vaše vprašanje morda nanašalo na dostop do videoposnetkov vam pojasnjujemo, da mora upravljavec v okviru ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov določiti tudi npr. pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke videonadzornega sistema (npr. s pravilnikom).

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo