Jedro

Glede na določbo 114. člena ZDR je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nezakonita. Vendar to velja le v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, ko delodajalec delavcu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, ali v primeru, ko mu istočasno z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe za (ustrezno) zaposlitev, pa delavec nove pogodbe ne podpiše. Če pa ob odpovedi s ponudbo nove ustrezne pogodbe to novo pogodbo podpiše, je njegovo varstvo omejeno. Po tretjem odstavku 90. člena ZDR namreč delavec v takem primeru obdrži le pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 24. 5. 2005, za razveljavitev nove pogodbe za delovno mesto koordinatorja službe marketinga, za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe z dne 27. 5. 2004 ter za izplačilo razlike med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo tožnik prejemal, če bi mu bila obračunana po pogodbi z dne 27. 5. 2004, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ker je tožena stranka z novim Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto svetovalca predsednika uprave za strateški razvoj, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pravilnik je stopil v veljavo s 1. 5. 2005, odpoved pa je bila podana v zakonskem roku 30 dni. Ker tožnik ob odpovedi še ni dopolnil starosti 56 let, ne uživa varstva pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Kot neutemeljen je sodišče zavrnilo tudi tožnikov očitek šikaniranja in zato zavrnilo vse tožbene zahtevke, zahtevek za razliko plače pa že zaradi tega, ker mu je tožena stranka plačo še vedno obračunavala po prej veljavni pogodbi o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je s sodbo Pdp 1586/2005-5 z dne 21. 9. 2006 ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenim zahtevkom ugodilo. Presodilo je namreč, da posebno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce velja tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR. Ker je bil tožnik ob odpovedi že star 55 let, ga je v skladu z 201. členom ZDR štelo za starejšega delavca, ki uživa posebno varstvo.

Revizijsko sodišče je s sklepom VIII Ips 6/2007 z dne 15. 5. 2007 reviziji tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, odločitev o stroških revizijskega postopka pa pridržalo za končno odločbo. V razlogih sklepa je med drugim ugotovilo, da je sodišče druge stopnje pri opredelitvi starejšega delavca pravilno tolmačilo določbo 201. člena ZDR, v povezavi s 114. členom ZDR, vendar pri svoji odločitvi ni upoštevalo omejenega sodnega varstva po 90. členu ZDR - tj. v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklenitvi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev.

2. Sodišče druge stopnje je ob ponovnem odločanju pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega in pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila izpodbijana sodba izdana 7. 6. 2006, torej še pred sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o reviziji. To zahteva njeno razveljavitev. Nesprejemljivo je stališče, da starejši delavci po določbah ZDR nimajo zaščite v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo in podpisom nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi z istim delodajalcem. Takšno stališče nedopustno posega v zakonsko varovan režim starejših delavcev in invalidov in hkrati predstavlja svojevrsten "obid" varstvenih določb ZDR. Tega varstva ne predpisuje le ZDR, temveč tudi 23. člen Evropske socialne listine (pravilno Spremenjene Evropske socialne listine - MESL) in Priporočilo MOD, št. 162 o starejših delavcih. Po 114. členu ZDR je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja prepovedana, pri čemer ZDR trajanje te prepovedi veže na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za prepoved, ki ne pozna drugih izjem in kar povsem jasno ter nedvomno izhaja iz drugega odstavka 114. člena, ki predpisuje, da varstvo po prvem odstavku tega člena ne velja le v primeru prenehanja delodajalca. Če bi ZDR dovoljeval dodatne izjeme od te splošne prepovedi, potem bi jih izrecno predpisal. Enako velja tudi za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov s ponudbo nove zaposlitve. Sodišče se s sklicevanjem na določbe 90. člena ZDR izogne odgovorom na temeljno vprašanje, ali je tožena stranka tožniku sploh lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče druge stopnje se v ponovljenem postopku ni ukvarjalo z okoliščinami, v katerih je tožnik podpisal ponujeno pogodbo o zaposlitvi. Ta podpis je bil daleč od obligacijskega načela o prosti in svobodni volji, saj "je bil v podpis primoran zaradi (nezakonitega) ravnanja tožene stranke." Drugače bi bil "na cesti" brez plače in zavarovanja. Sodišče druge stopnje je trditve tožnika o šikanoznem ravnanju odpravilo s pavšalno obrazložitvijo, ne da bi ustrezno obrazložilo in utemeljilo dokazno oceno glede bistvenih dejstev in okoliščin. Zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 31. členom tega zakona). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka, ker naj bi sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo izdalo še pred sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 6/2007 z dne 15. 5. 2007. Iz uvoda izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje dejansko izhaja, da naj bi bila izdana 7. 6. 2006, vendar je to očitna pomota. To je jasno razvidno že iz tega, da je na zadnji strani sodbe naveden pravilen datum (7. 6. 2007) in da sodba sodišča druge stopnje že povzema odločitev Vrhovnega sodišča v sklepu z dne 15. 5. 2007 (tudi v izreku o stroških postopka). Ta revizijski očitek je celo neresen, saj bi datum 7. 6. 2006 pomenil, da je sodišče druge stopnje drugič odločilo še preden je izdalo prvo sodbo - Pdp 1586/2005-5 z dne 21. 9. 2006. Gre torej za očitno pisno pomoto v uvodu izpodbijane sodbe, ki jo je sodišče druge stopnje kasneje tudi samo odpravilo s sklepom o popravi sodbe z dne 2. 10. 2007. 8. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek bistvenih kršitev določb postopka, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede okoliščin, v katerih je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. S tem v zvezi je treba upoštevati določbo prvega odstavka 360. člena ZPP, po kateri mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepe presoditi le navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Tožnik v svoji pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni izrecno ugovarjal zaključkom sodišča prve stopnje v zvezi z okoliščinami podpisa novo ponujene pogodbe o zaposlitvi (razen s splošno navedbo, da naj bi šlo za njegovo šikaniranje), pri čemer pa tudi v zvezi z zahtevki za poziv na prejšnje delovno mesto ter nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi razen splošnih navedb o tem, da se z novo pogodbo ni strinjal, ni navedel konkretnih razlogov za ničnost ali izpodbojnost te pogodbe. Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku sledilo navedbam tožene stranke o obstoju dejanskih potreb za spremembo Pravilnika in seznama delovnih mest ter s tem obstoju organizacijskega razloga za ukinitev delovnega mesta, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (svetovalec predsednika uprave za strateški razvoj) ter presodilo tudi, da namen teh sprememb ni bilo šikaniranje tožnika, tudi sodišče druge stopnje glede na povsem splošno pritožbeno navedbo tožnika o šikaniranju (upoštevajoč tudi prejšnje splošne tožbene navedbe v zvezi z novo pogodbo o zaposlitvi), ni bilo dolžno še posebej odgovarjati tudi na to.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Revizija pravilno izhaja iz tega, da starejši delavci uživajo posebno varstvo pred odpovedjo, saj po prvem odstavku 114. člena ZDR delodajalec starejšemu delavcu (po opredelitvi v 201. členu ZDR oziroma za delavke tudi 236. členu ZDR) ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni (pravilno je) zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Varstvo po tej določbi ne velja v primeru prenehanja delodajalca (drugi odstavek 114. člena ZDR).

11. Glede na navedeno zakonsko določbo je odpoved starejšemu delavcu brez njegovega soglasja nezakonita. Vendar to velja le v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, ko delodajalec delavcu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, ali v primeru, ko mu istočasno z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe za (ustrezno) zaposlitev, pa delavec nove pogodbe ne podpiše. Če pa ob odpovedi s ponudbo nove ustrezne pogodbe to novo pogodbo podpiše (ustrezna zaposlitev je opredeljena v določbi tretjega odstavka 90. člena ZDR), je njegovo varstvo omejeno. Po tretjem odstavku 90. člena ZDR namreč v takem primeru delavec obdrži le pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga - v tem primeru utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako izhaja že iz prejšnjega sklepa revizijskega sodišča v tej zadevi VIII Ips 6/2007 z dne 15. 5. 2007. Pri tem ni pomembno, da omejitev varstva starejših delavcev ne izhaja iz določbe 114. člena ZDR, saj je (v vseh primerih) obseg sodnega varstva omejen že z določbo 90. člena ZDR - v primeru odpovedi s ponudbo in podpisom pogodbe za novo (ustrezno) zaposlitev. Omejitev varstva je razumljiva, saj gre za delavca, ki kljub obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi ostane v delovnem razmerju. Navedena razlaga tudi ni v nasprotju s Priporočilom MOD, št. 162 o starejših delavcih (1980) niti 23. členom MESL (ki določa pravico starejših oseb do socialnega varstva), saj Priporočilo MOD in MESL ne urejata problematike, ki se nanaša na varstvo starejših delavcev v primeru ponudbe in podpisa nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi.

12. Za samo odločitev v tej zadevi sicer ni pomembno, je pa vendar treba opozoriti na določbo kasnejšega Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDR (ZDR-A, Ur. l. RS, št. 103/2007), po kateri je varstvo starejših delavcev v drugem odstavku 114. člena izrecno omejeno tudi (in že) v primeru, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona. Namen te spremembe (glej predlog zakona - Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 75/2007) je bil zagotavljanje fleksibilnejšega varstva pred odpovedjo starejših delavcev z uveljavitvijo možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu iz poslovnega razloga ob istočasni ponudbi ustreznega dela za nedoločen čas pri delodajalcu - ker bo na ta način starejše delavce lažje zadržati v aktivni ustrezni zaposlitvi, delodajalci pa bodo prihranili stroške za odpravnino.

13. Ker iz izpodbijane pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje izhaja tudi obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe tožniku (česar tožena stranka v reviziji ne izpodbija), in ker je tožnik podpisal novo pogodbo za ustrezno zaposlitev, ki ni neveljavna ali nezakonita (kot navedeno le splošnih navedb tožnika o tem ni bilo mogoče upoštevati), je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Glede na naravo spora, in ker odgovor na revizijo tudi sicer ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča, saj se v glavnem sklicuje na razloge prejšnjega sklepa revizijskega sodišča v tej zadevi, je revizijsko sodišče sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in petim odstavkom 41. člena ZDSS-1).