Jedro

Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je (bil) s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1807/2012-IV z dne 19. 3. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1835/2013 z dne 28. 8. 2013 zavezan plačevati mesečno preživnino v višini 270,00 EUR za mladoletnega sina ... Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in mesečno preživninsko obveznost tožnika znižalo na 200,00 EUR mesečno. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je znižalo mesečno preživninsko obveznost tožnika, ker je ugotovilo, da so se mesečni stroški vrtca, ki so bili priznani ob določitvi preživnine v višini 320,00 EUR, znižali na znesek 112,63 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se preživninske zmožnosti toženca niso spremenile, bistveno pa se tudi niso spremenile finančne zmožnosti zakonite zastopnice. Prvo sodišče je ugotovilo, da so se povečale mesečne potrebe otroka od določitve preživnine, in sicer so se zvišali stroški za prehrano, nastali so tudi novi stroški povezani s prostočasno dejavnostjo (tečaji tenisa in angleškega jezika ter nogometa). Na podlagi navedenih spremenjenih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spremenjeni stroški preživljanja otroka znašajo 380,00 EUR mesečno od vložitve tožbe do oktobra 2014, od tedaj dalje pa 420,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je tožniku znižalo mesečno preživnino na znesek 200,00 EUR in pri tem pojasnilo, da je pri določitvi deleža prispevka za preživljanje otroka ohranilo približno enako razmerje, kot ga je upoštevalo sodišče ob določitvi preživnine.

2. Tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dopolni postopek in s sodbo odloči o zadevi, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroški mesečnega preživljanja otroka so 330,00 EUR. Če je bil mesečni strošek varstva otroka ob določitvi preživnine 320,00 EUR, sedaj pa je 112,00 EUR, so se stroški mesečnega preživljanja otroka znižali za 208,00 EUR Ker so bili ob določitvi preživnine ugotovljeni mesečni stroški otroka v višini 540,00 EUR, so sedaj mesečni stroški 330,00 EUR. Stroški so se ob določitvi preživnine delili po ključu 50:50, kar pomeni, da je mesečna preživninska obveznost toženca 165,00 EUR. Tožnik nima finančnih sredstev za plačevanje otrokovih prostočasnih dejavnosti, zakonita zastopnica toženca pa ni pridobila soglasja tožnika za otrokove prostočasne dejavnosti. Sodišče prve stopnje je nekritično presojalo trditve zakonite zastopnice glede mesečnih dohodkov, ki jih prejema. Zakonita zastopnica toženca ni predložila plačilnih listov, prav tako ni predložilo izpisov iz TRR, na katerega prejema plačila, čeprav jo je k temu pozvalo sodišče prve stopnje na predlog tožnika. Tožnik je zatrjeval, da zakonita zastopnica prikriva prihodke in izkazuje nižje od dejanskih. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožnika, da zakonita zastopnica preko družbe M., d. o. o. zasluži 800,00 EUR mesečno, istočasno pa prejema plačo za svoje delo tudi v Avstriji v višini 1.027,00 EUR mesečno. Zakonita zastopnica je v spis vložila dve plačilni listi za mesec september 2015, in sicer za družbo M., d. o. o. in za družbo X Gmbh. Zakonita zastopnica je predložila izpis iz TRR odprt pri A., d. d. za obdobje od maja 2015 do novembra 2015, iz katere izhaja, da je za september s strani družbe M., d. o. o. prejela plačilo za delo, medtem ko od družbe X Gmbh ni prejela dohodka. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo pri določitvi preživnine širši obseg stikov otroka z očetom. Vsa ta dejstva so odločilna za delitev in določitev preživninske obveznosti roditeljev.

3. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se preživninske potrebe toženca bistveno znižale. Toženec zatrjuje, da obstaja neskladje med razlogi v sodbi in dokaznimi listinami v spisu. Sodišče prve stopnje je nepravilno iz dokaznih listin ugotovilo višino potreb toženca. Iz predloženih računov izhaja, da so stroški bivanja, ki odpadejo na otroka, 130,00 EUR. Stroški prehrane in higiene, ki jih je zakonita zastopnica specificirala, so skupno 162,00 EUR. Sodišče prve stopnje se v sodbi ni opredelilo do stroškov za pralna in čistilna sredstva v višini 10,00 EUR, enako tudi ne do stroškov za: darila za udeležbo toženca na rojstnih dnevih, knjige, pripomočke za ustvarjanje in opremo za otroka za prostočasne dejavnosti. Strošek oblačil in obutve je sodišče ugotovilo nepravilno in ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ne sprejema trditev toženca. Prvo sodišče se v sodbi tudi ni opredelilo glede stroškov za zdravila in prehranskih dodatkov, ki jih je toženec konkretno specificiral. Stroške plačljivih prostočasnih aktivnosti toženca je sodišče prve stopnje ugotovilo v nasprotju z dokaznimi listinami v višini 30,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je zato zmotno ugotovilo, da so se potrebe preživljanja toženca, glede na stanje ob določitvi preživnine, znižale za 120,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je preživninsko obveznost med roditelja zmotno delilo v razmerju 50:50, saj ni upoštevalo sprememb na strani staršev toženca in tudi ni pravilno ugotovilo, kakšne so zmožnosti preživninskih zavezancev.

4. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba toženca zavrne in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2) ugotavljalo, ali so se preživninske zmožnosti tožnika zmanjšale, ali so se zmanjšale preživninske potrebe toženca in nasprotno, ali so se potrebe toženca povečale, glede na ugotovljene potrebe toženca in možnosti njegovih staršev ob določitvi preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR ugotavljalo finančne zmožnosti roditeljev, vendar je v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje, enako pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede stroškov posameznih življenjskih potreb toženca, do katerih se v sodbi tudi ni opredelilo. Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca. Pritožbi utemeljeno opozarjata, da se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih navajali pravdni stranki pred sodiščem prve stopnje.

7. Tožnik v pritožbi upravičeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo njegovih trditev, da zakonita zastopnica toženca prikriva svoje dohodke. Tožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje na njegov predlog pozvalo zakonito zastopnico, da predloži podatke o njenih dodatnih dohodkih, da predloži izpise iz svojih varčevalnih vlog in varčevalnih vlog toženca, izpise iz svojih prilivov in odlivov iz svojih TRR računov, izpis o številu vrednostnih papirjev pri K. d. d.(3), teh listin pa zakonita zastopnica ni predložila in opredeljeno tudi ni pojasnila razlogov, zaradi katerih ni sledila pozivu tožnika in sodišča prve stopnje, da te listine predloži. Sodišče prve stopnje v sodbi njenega ravnanja dokazno ne oceni, zato tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Manjka prepričljiva dokazna ocena o finančnih sredstvih, s katerimi razpolaga zakonita zastopnica. Da ne bi bilo napačno razumljeno, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede finančnih sposobnosti tožnika, glede na sedanje stanje spisa pa obstaja verjetnost, da pravdni stranki prikrivata njune dejanske finančne zmožnosti.(4)

8. Višina preživninskega bremena preživninskega zavezanca je odvisna od finančnih zmožnosti posameznega roditelja, hkrati pa je treba upoštevati, da je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo zakoniti zastopnici. Obseg stikov preživninskega zavezanca se upošteva glede na staje ob izdaji sodbe, posebno teža pa ima v primeru sostarševstva, kar pa ne velja za obravnavani primer. Tudi glede na povečane stike, ki jih predlaga tožnik, je mogoč sklep, da je na toženki breme varstva in vzgoje, kar je treba tudi upoštevati pri določitvi preživninskega bremena preživninskih zavezancev.

9. Ker je otrok dodeljen in s tem zaupan v varstvo in vzgojo materi, se od zakonite zastopnice pričakuje, da bo otroku zagotavljala pogoje za uspešen telesni in duševni razvoj. Udeležba v tečajih tenisa, učenje angleškega jezika, igranje nogometa so aktivnosti, s katerimi se lahko zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka, zato posebno soglasje tožnika pri tem ni potrebno, če ne izkaže, da navedene aktivnosti niso v korist otroka. Soglasje toženca pri tem ni potrebno, saj ne gre za odločilna vprašanja, ki bi bistveno vplivala na otrokov razvoj(5), kot to določa drugi odstavek 113. člena ZZZDR. Če imata preživninska zavezanca potrebna finančna sredstva, da krijeta prostočasne dejavnosti, toženec pa ne zatrjuje, da te aktivnosti niso v korist otroka(6), potem je pri določitvi preživnine tak strošek upravičen. Treba pa je hkrati upoštevati, da ima lahko tudi prevelik obseg aktivnosti (npr. če bi se več aktivnosti med seboj prepletalo, pa za to ne bi bilo utemeljenih razlogov) negativni učinek na otrokov razvoj, zato se upoštevajo le tiste aktivnosti oziroma tisti obseg aktivnosti, ki je glede na okoliščine primera v korist otroka.

10. Toženec je podrobno ugovarjal obračunu in stroškom prostočasnih dejavnosti(7), že iz sodbe pa izhaja, da so računi pomanjkljivi, tako datumsko kot vsebinsko. Te potrebe se da natančno ugotoviti z listinskimi dokazi (računi, potrdili), v katerih je za posamezno obdobje navedena vrsta aktivnosti in višina plačila, zato bo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člena ZPP) pozvati zakonito zastopnico, da določno navede, v katerem obdobju so se posamezne aktivnosti izvajale in v kakšni višini je bila storitev za posamezno obdobje plačana, kar bo lahko dokazala z računi za posamezna obdobja, glede na (posamezno) vrsto aktivnosti. Povsem drugače pa bo sodišče ocenjevalo druge stroške, ki so vezani na prehrano, obleko, obutev, zdravila prehrambene dodatke, razvedrilo, knjige, kjer pa bo treba zakonito zastopnico (in po potrebi tožnika) podrobneje zaslišati, saj gre za sorazmerno visoke izdatke glede na dohodke, ki jih zatrjuje zakonita zastopnica.

11. Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo do vseh povečanih potreb toženca, ki jih je podrobno navedel v pripravljalni vlogi z dne 27. 10. 2015.(8) Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stroškov povezanih z zdravili, glede pralnih in čistilnih sredstev, glede stroškov za športno opremo, za nakup kolesa, računalnika, stroškov povezanih z nabavo knjig in pripomočkov za ustvarjanje, glede mesečnih stroškov za darila za rojstne dneve prijateljev in za varčevanje. O teh stroških bo treba v novem sojenju zakonito zastopnico in toženca podrobneje zaslišati.

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje podrobneje ugotoviti in dokazno oceniti višino dohodkov zakonite zastopnice in tožnika ter zakonito zastopnico pozvati, da predloži že navedene listine. Sodišče prve stopnje naj tudi zahteva od zakonite zastopnice, da predloži vse račune za sporno obdobje, ki se nanašajo na prostočasne dejavnosti, kjer bo natančno razvidno, kdaj in kje ter za kakšno obdobje so se te aktivnosti izvajale in kakšna je bila cena storitve. Pritožbeno sodišče se je opredelilo le glede pritožbenih navedb pravdnih strank, v novem sojenju pa bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi druge navedbe, ki sta jih pravdni stranki dali v postopku pred sodiščem prve stopnje in do katerih se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti, saj lahko vplivajo na končno odločitev.

13. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): Glej pripravljalno vlogo z dne 19. 12. 2014, stran 69 sodnega spisa.

Op. št. (4): Tožnik se zaposli v svoji firmi za štiri ure, potem ko je nekaj časa nezaposlen, za direktorico postavi svojo mater, zatrjuje, da družba nima dobička že vrsto let, pa vendar jo ohranja pri poslovanju. Tudi zakonita zastopnica ima v lasti družbo, ki si dobička ne izplačuje, zatrjuje prihodke v višini 865,00 EUR in hkrati zatrjuje mesečne stroške za otroka v višini 762,77 EUR, ni tudi predložila dodatnih zahtevanih podatkov o plači in izpiskov iz njenega TRR ter podatkov o njenih vrednostnih papirjih od vložitve tožbe dalje.

Op. št. (5): Tega tožnik tudi ne zatrjuje.

Op. št. (6): Razen glede obiskovanja tečaja angleškega jezika, glede katerega toženec navaja, da tečaj angleškega jezika za otroka ni potreben, ker se bo otrok učil angleškega jezika v šoli, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da ta navedba ni utemeljena, ker ne zasleduje koristi otroka.

Op. št. (7): Navajal je tudi, da pravdni stranki nimata finančnih sredstev za kritje teh prostočasnih aktivnosti otroka.

Op. št. (8): Stran 81 sodnega spisa.