Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da vrednotenja rezultatov pri odmeri nagrade ni upoštevalo. Iz obrazložitve povsem jasno izhaja, da je vrednotenje in analizo rezultatov upoštevalo pri nagradi za izdelavo izvedenskega mnenja, saj je sodni izvedenki na podlagi 2. točke prvega odstavka 40. člena za pisno izdelavo izvida in mnenja priznalo 306,00 EUR (zahtevno mnenje). Ker Pravilnik izrecno ne govori o vrednotenju, ki naj bi bil del pregleda, niti o vrednotenju, ki naj bi bil del podaje izvedenskega mnenja, v tem primeru ni nujno, da se vrednotenje upošteva kot del pregleda, temveč lahko tudi kot del izdelave izvedenskega mnenja. Kot je to določeno v 42. členu Pravilnika namreč sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca. V druge dejavnike pa po stališču pritožbenega sodišča lahko spada tudi vrednotenje zbranih rezultatov po opravljenih psihodiagnostičnih preizkusih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki dr. A.A., specialistki klinične psihologije, za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 1. 2. 2021, priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 878,07 EUR. Navedeni znesek je dolžna sodni izvedenki plačati tožena stranka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila sodna izvedenka. V pritožbi navaja, da sodišče ni priznalo priglašene nagrade za opravljen pregled v obsegu 7 ur, temveč le v obsegu 6 ur. Po stališču sodišča prve stopnje namreč vrednotenje in analiza rezultatov, ki je obsegalo 1 uro, ni sestavni del pregleda, temveč je sestavni del izdelave izvedenskega mnenja. Sodna izvedenka navaja, da se izdelava izvedenskega mnenja začne šele na točki, ko so ovrednoteni vsi zbrani podatki (kognitivni ter osebnostni preizkusi). Brez vrednostnih podatkov izdelava mnenja namreč ni mogoča. Vrednotenje podatkov ne z vsebinskega ne s tehničnega vidika ni vključeno v izdelavo mnenja, saj vrednotenje pomeni pretvorbo "surovih" vrednosti v transformirane (standardizirane) vrednosti, na podlagi katerih se, upoštevajoč primerjavo s posameznikovo referenčno skupino, ugotovi, ali je rezultat povprečen, podpovprečen, nadpovprečen ali na ravni oškodovanosti in podobno. Vrednotenje preizkusov je izključno domena za to usposobljenih strokovnjakov. Vrednotenje dodatno zahteva poznavanje in razumevanje ne le informacij, ampak tudi standardnih diagnostičnih shem, teorij osebnosti in psihopatologije ter znanja o ustrezni uporabi in omejitvah teh podatkov. Vrednotenje rezultatov je torej proces, ki je ločen tako od zbiranja podatkov (izvedbe preizkusa) kot tudi od izdelave mnenja. Glede na časovno redosledje je vrednotenje potrebno izvesti po izvedbi testa. Šele nato sledi pisanje klinično psihološkega izvedenskega mnenja. Sodna izvedenka tako, poleg že priznane nagrade, predlaga še priznanje nadaljnjih 102,00 EUR nagrade za pregled tožnice. Pritožbi prilaga še sklep Višjega sodišča v Celju z dne 30. 5. 2013, ki je v podobni zadevi ugodil pritožbi sodne izvedenke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče je v socialnem sporu v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti za podajo izvedenskega mnenja, s sklepom II Ps 230/2020 z dne 30. 11. 2020, postavilo sodno izvedenko specialistko klinične psihologije dr. A.A.. Sodna izvedenka je 1. 2. 2021 sodišču posredovala pisno psihološko izvedensko mnenje in stroškovnik za opravljeno delo.

6. V zadevi je sporno priznanje nagrade za pregled tožnice.

7. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik)2 v 39. členu določa, da za preglede ali oglede pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu: 1) za manj zahtevne (do 1 ure) 51,00 EUR, 2) za zahtevne (do 3 ure) 102,00 EUR, 3) za zelo zahtevne (do 5 ur) 153,00 EUR, 4) za izjemno zahtevne (nad 5 ur) 255,00 EUR. Za vsake nadaljnje začete pol ure pri izjemno zahtevnem pregledu ali ogledu sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu poleg zneska iz 4. točke prvega odstavka pripada dodatnih 51,00 EUR.

8. Sodna izvedenka je priglasila za pregled tožnice 255,00 EUR + 4 x 51,00 EUR, torej skupaj 459,00 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da sta bila vključena klinično psihološka pregleda 30. 12. 2020 in 8. 1. 2021, kjer je bila potrebna obsežna, dolgotrajna nevropsihološka in osebnostna diagnostika ter vrednotenje, skupaj v obsegu 7 ur.

9. Sodišče ni priznalo priglašene nagrade za opravljen pregled v obsegu 7 ur, temveč nagrado za pregled v obsegu 6 ur. Pri tem se je naslonilo na zapis na 3. strani izvedenskega mnenja, kjer je sodna izvedenka navedla, da je klinično psihološki pregled, vključno z razgovorom tožnice opravila 30. 12. 2020 (4 ure) in 8. 1. 2021 (2 uri). Po presoji sodišča prve stopnje je vrednotenje in analiza rezultatov pregleda sestavni del izdelave izvedenskega mnenja in ne samega pregleda, zato je sodišče priznalo nagrado za pregled v trajanju 6 ur. Nadalje pa ji je priznalo nagrado za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja v višini 306,00 EUR.

10. V zadevi ni sporno priznanje pregleda tožnice v trajanju 6 ur, ki je bil opravljen 30. 12. 2020 in 8. 1. 2021. Sporna je zgolj 1 ura, v okviru katere naj bi sodna izvedenka opravila vrednotenje rezultatov.

11. Po stališču pritožbenega sodišča, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da vrednotenja rezultatov pri odmeri nagrade ni upoštevalo. Iz obrazložitve povsem jasno izhaja, da je vrednotenje in analizo rezultatov upoštevalo pri nagradi za izdelavo izvedenskega mnenja, saj je sodni izvedenki na podlagi 2. točke prvega odstavka 40. člena za pisno izdelavo izvida in mnenja priznalo 306,00 EUR (zahtevno mnenje). Ker Pravilnik izrecno ne govori o vrednotenju, ki naj bi bil del pregleda, niti o vrednotenju, ki naj bi bil del podaje izvedenskega mnenja, v tem primeru ni nujno, da se vrednotenje upošteva kot del pregleda, temveč lahko tudi kot del izdelave izvedenskega mnenja. Kot je to določeno v 42. členu Pravilnika namreč sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca. V druge dejavnike pa po stališču pritožbenega sodišča lahko spada tudi vrednotenje zbranih rezultatov po opravljenih psihodiagnostičnih preizkusih.

12. V zvezi s sklicevanjem sodne izvedenke na sklep Višjega sodišča v Celju z dne 30. 5. 2013, pa pritožbeno sodišče poudarja, da zadevi nista povsem primerljivi. Kot je bilo že pojasnjeno, je v predmetni zadevi odločilno, da je sodišče prve stopnje vrednotenje rezultatov upoštevalo pri nagradi za izdelavo izvedenskega mnenja. Posledično pa vrednotenje rezultatov ni mogoče upoštevati še pri odmeri nagrade za pregled tožnice.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 84/2018.