Jedro

Zaznamba je glavni zemljiškoknjižni vpis, s katerim se vpisujejo pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (63. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V predmetni zadevi torej ne gre za vpis pravice, temveč le za to, da se v zvezi s sklepom o izvršbi zaznamuje pravno dejstvo, da se je za realizacijo že vpisane hipoteke z ID 1 začel izvršilni postopek. Da se je postopek izvršbe začel in da je terjatev prešla na udeleženca, v korist katerega je bil 21.5.2019 izdan sklep o izvršbi, izhaja iz priloženih listin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

II. Udeleženec D. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep, s katerim je bila zaznamovana izvršba pri že vpisani hipoteki.

2. Zoper sklep se nasprotna udeleženka pritožuje in vztraja, da sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti, saj je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot imetnik hipoteke D.b. d.d., ki ne obstaja več in zato ne more biti nosilec pravic. Šele ko bi bil vpisan nov imetnik hipoteke, bi lahko dovolili vpis hipoteke v korist udeleženca .

3. V odgovoru na pritožbo je udeleženec D. pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica izhaja iz napačne predpostavke, da se je s sklepom zemljiškoknjižne pomočnice vpisala tudi hipoteka v korist udeleženca (upnika v izvršilnem postopku) in da gre za predlagalni postopek. Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bila dovoljena izvršba na predmetno nepremičnino, pri čemer je upnik hipoteko z ID pravice 1 že pridobil. Gre torej za vpis po uradni dolžnosti, kar pomeni, da mora sodišče (ne glede na to, ali gre za izvršilni ali zemljiškoknjižni oddelek) zagotoviti, da bo izveden ustrezen vpis. Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi dveh sklepov o izvršbi in zgodovinskega izpiska iz sodnega registra pri že vpisani hipoteki zaznamovalo izvršbo. Zaznamba je glavni zemljiškoknjižni vpis, s katerim se vpisujejo pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (63. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V predmetni zadevi torej ne gre za vpis pravice, temveč le za to, da se v zvezi s sklepom o izvršbi zaznamuje pravno dejstvo, da se je za realizacijo že vpisane hipoteke z ID 1 začel izvršilni postopek. Da se je postopek izvršbe začel in da je terjatev prešla na udeleženca, v korist katerega je bil 21.5.2019 izdan sklep o izvršbi, izhaja iz priloženih listin. Za vpis zaznambe izvršbe so zato izpolnjeni vsi pogoji in je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Res je D.b. d.d., ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnica te hipoteke, že izbrisana iz sodnega registra, vendar je izvršilno sodišče na podlagi 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju kljub temu lahko dovolilo izvršbo na predlog novega upnika, saj se hipoteka prenaša s prenosom terjatve, ne glede na vpise v zemljiški knjigi. Tretji odstavek 88. člena ZZK-1 pa določa le način, na katerega lahko pride do vpisa spremembe imetnika hipoteke. Če je že začet izvršilni postopek, je listina, ki je lahko podlaga vpisu, le sklep izvršilnega sodišča. 6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1.