Jedro

Stranka, ki vloži tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, ker ji ni bil priznan status stranke v denacionalizacijskem postopku, ni stranka v postopku denacionalizacije in zato veljajo zanjo za morebitno oprostitev plačila sodnih taks določbe 13. člena Zakona o sodnih taksah in ne določbe 71. člena Zakona o denacionalizaciji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1361/98-8 z dne 3.3.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks. Predhodno je tožnica umaknila tožbo, sodišče pa je postopek s sklepom z dne 22.12.1998 ustavilo. Glede na nepopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks jo je pozvalo z dopisom z dne 25.1.1999, ki ga je prejela 26.1.1999, da v petnajstih dneh predloži ustrezna potrdila o premoženjskem stanju, da bi lahko odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Zahtevanih potrdil ni predložila. Zato je izdalo izpodbijani sklep.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje oziroma, da o zadevi odloči samo in jo oprosti plačila sodne takse za tožbo ter vseh nadaljnih sodnih taks. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožbo vložila zaradi varstva ustavnih pravic, ki naj bi ji bile kršene, ker ji ni bil priznan status stranke v denacionalizacijskem postopku stavbe, v kateri prebiva kot nekdanja imetnica stanovanjske pravice. Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) udeležencem v zvezi z denacionalizacijskim postopkom priznava taksno oprostitev po samem zakonu, zato je bila zahteva sodišča po predložitvi potrdila o premoženjskem stanju tožnice brezpredmetna.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tožnica je dne 31.8.1998 vložila pri pristojnem sodišču tožbo zaradi varstva ustavnih pravic in istočasno predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks. Predlogu ni priložila ustreznih dokazil o svojem premoženjskem stanju. Sodišče je zaradi tega pravilno pozvalo tožnico, da v skladu z določbo 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) predloži sodišču dokazila o svojem premoženjskem stanju. Ne drži ugovor, da je stranka v denacionalizacijskem postopku in da bi kot taka morala biti oproščena plačila sodnih taks po določbi 1. odstavka 71. člena ZDen. Tožbo je vložila zaradi varstva ustavnih pravic, ker ji ni bil priznan status stranke v denacionalizacijskem postopku. Zato ne gre za denacionalizacijski postopek. Po določbi 71. člena ZDen, na katero se sklicuje v pritožbi, ne plačujejo sodnih taks le stranke v postopku denacionalizacije. Zato veljajo v konkretnem primeru za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks določbe Zakona o sodnih taksah (ZST). Po določbah 13. člena ZST pa je potrebno predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti zadnjo odločbo o dohodnini in tudi potrdilo o premoženjskem stanju. Ker teh dokazil niti na poziv sodišča ni predložila v postavljenem roku, tožnica ni izkazala izpolnitve pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sklep je izdalo na podlagi določbe 73. člena ZUS, v zvezi z določbo 68. člena ZUS.