Jedro

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval: 1. ugotovitev, da za potrebe vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, parc. št. 497/5, k.o. ... poteka služnostna pravica vožnje in hoje po skrajnem delu služečega zemljišča, parc. št. 497/4 in parc. št. 498/1, pripisanih pri vl. št. ..., k.o. ..., v smeri vzhod-zahod, v širini 3m in v dolžini okrog 100m, 2. izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine s strani pridobitelja ter 3. povračilo pravdnih stroškov s pripadki. Pod točko II. izreka je tožniku naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v višini 609,71 EUR s pripadki.

Zoper tako sodbo se iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini (parc. št. 497/4, k.o. ...) pridobil s priposestvovanjem in sicer je lastnik postal s potekom priposestvovalne dobe, to pa je bilo v letu 1995. Sodba opr. št. je zgolj ugotovitvene narave in ni konstituirala lastninske pravice tožnika na tej nepremičnini, čeprav se je tožnik šele na njeni podlagi vpisal v zemljiško knjigo. Od poteka priposestvovalne dobe za priposestvovanje lastninske pravice na gospodujočem zemljišču pa teče tudi priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti. Ker za priposestvovanje služnosti v primeru dobre vere upravičenca (dobra vera se domneva, toženec pa tega tekom postopka ni izpodbil) zadošča 10 let, je do vložitve predmetne tožbe potekla tudi priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti v korist gospodujočega zemljišča in v breme severnega dela nepremičnin parc. št. 497/4 in 498/1, k.o. ... Tožnik za dostop do svoje nepremičnine nima drugega dostopa, služnostno pot uporablja za potrebe kmetovanja in dovoza kmetijskih pridelkov, kot izhaja tudi iz izpovedb vseh zaslišanih prič, pa je tožnik sporno pot uporabljal vse od leta 1975. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. prvostopno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik lastnik gospodujoče nepremičnine (parc. št. 497/5, k.o. ...) postal šele na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča opr. št., dne ... Kot izhaja iz navedene sodbe ter kot v pritožbi pravilno opozarja tožnik, je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Priposestvovanje predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, ter se lastninska pravica ob predpostavki, da so izpolnjeni predpisani pogoji glede posesti ter dobre vere, pridobi že s samim potekom priposestvovalne dobe. Tako sodba, s katero je ugotovljeno, da je tožnik postal lastnik nepremičnine na podlagi priposestvovanja, ni konstitutivne narave, ampak zgolj deklaratorne narave. Posledično tudi začetek teka priposestvovalne dobe glede služnosti v korist priposestvovane nepremičnine ni vezan na datum pravnomočnosti sodbe, s katero je ugotovljena pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini, ampak na potek dobe za njeno priposestvovanje.

Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožnik lastninsko pravico na gospodujočem zemljišču pridobil šele s pravnomočnostjo sodbe in ne že s potekom priposestvovalne dobe (četrti odstavek 28. člena ZTLR). Posledično je ostalo dejansko stanje, ki bi bilo upoštevaje določbo 217. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ podlaga za ugotovitev pridobitve služnosti v breme zemljišč parc. št. parc. št. 497/4 in 498/1, k.o. ..., nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi bistvenih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo. Navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijane prvostopne sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Sodišče prve stopnje se bo v ponovljenem postopku v prvi vrsti ukvarjalo z vprašanjem začetka teka priposestvovalne dobe za priposestvovanje predmetne služnosti, pri čemer bo moralo najprej ugotoviti, kdaj natančno je tožnik na podlagi priposestvovanja pridobil lastninsko pravico na gospodujočem zemljišču. Pri tem bo upoštevalo, da sta bili pred tožnikovo pridobitvijo lastninske pravice na gospodujočem zemljišču gospodujoča in služeča nepremičnina v lasti istih oseb, služnosti na lastni stvari pa ni mogoče pridobiti, zaradi česar je lahko priposestvovalna doba za priposestvovanje sporne služnost začela teči šele od trenutka, ko je lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini pridobila tretja oseba (tožnik). Nadalje pa bo sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti na podlagi 217. člena SPZ.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.