Jedro

Zapis v opombah na strani 4 obrazca (da vlagatelj posluje z izgubo in v tem času nima sredstev za plačilo takse in jih ne more zagotoviti, kot dokaz pa je predlagal podatke iz uradne evidence A.) ne predstavlja ustrezne trditvene podlage za oprostitev plačila sodnih taks, kot zmotno meni pritožnik. Ključna je namreč ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v rubrikah, kjer bi v skladu z navodili moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, ki jih zahteva obrazec, ni navedel konkretnih podatkov, temveč se je skliceval na evidence A.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker dolžnik predloga v danem roku ni ustrezno dopolnil. Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse za obravnavano pritožbo. V pritožbi navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, iz česa naj bi konkretno izhajala domnevna nepravilnost v zvezi z neustrezno izpolnitvijo obrazca o izjavi o premoženjskem stanju in zato sklepa v tem bistvenem delu ni mogoče preizkusiti. Nepravilna je trditev sodišča, da dolžnik v obrazec ni vpisal nobenega podatka, saj je sodišče očitno spregledalo dejstvo, da je v opombah na četrti strani obrazca dolžnik izrecno podal trditveno podlago in navedel, da vlagatelj posluje z izgubo in v tem času nima sredstev za plačilo takse in jih ne more zagotoviti, kot dokaz pa je predlagal podatke iz uradne evidence A. ter dodal, da soglaša, da sodišče v dokaz navedb vpogleda v predlagano evidenco A. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tako nasprotuje njegovemu izreku in tudi listinam v spisu, s čemer je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. oziroma 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Z obrazcem ZST-1 je dolžnik nesporno izkazal, da je pravilno podal ustrezno trditveno podlago in v dokaz oziroma preverbo svojih trditev tudi verodostojen del podatkov, do katerih ima sodišče ves čas brezplačen dostop in bi jih sodišče ob izrecnem soglasju dolžnika lahko kadarkoli preverilo, pa tega očitno ni storilo. Ker sodišče ne navaja odsotnosti dolžnikove trditvene podlage, da slednji nima sredstev za plačilo sodne takse, ob hkratnem navajanju, da trditev dolžnika ni preverilo, čeprav bi jih v primeru dvoma v dolžnikove trditve moralo, tudi ni nobenega formalnega ali dejanskega razloga, da je sodišče dolžnikov predlog zaradi navedenega zavrglo. Tako ne drži insinuacija, da je dolžnik breme ugotavljanja premoženjskega stanja želel prenesti na sodišče, ko pa listinski dokazi kažejo povsem nasprotno. Dolžnik pri tem še smiselno dodaja, da je zavrženje neke vloge lahko le pravna posledica pomanjkanja oziroma izčrpanja formalnih procesnih predpostavk, ne pa vsebinskih kot jih sodišče navaja v smislu utemeljitve zavrženja dolžnikovega predloga. Prav tako sodišče navaja, da predložena izjava ni ustrezno podpisana, ker ni navedena oseba, ki jo je podpisala. Takšna navedba je zmotna, saj je že iz obrazca razvidno, da je poleg podpisa navedeno, da gre za podpis odgovorne osebe pravne osebe, zraven pa je podpis direktorja družbe kot dolžnika, ki je odgovorna oseba po zakonu in žig pravne osebe. Funkcija je torej razvidna že iz navedbe obrazca, njen ime in priimek pa sta razvidna iz registra A., zato navedenega ni potrebno še dodatno posebej navajati, kot to zmotno tolmači sodišče. Poleg tega je predloga za oprostitev plačila sodne takse podal v svojem ugovoru zoper sklep, v katerem je izrecno podpisal podatke odgovorne osebe dolžnika tako ime in priimek kot tudi njegovo funkcijo. Ne glede na navedeno pa direktor D. S. kot odgovorna oseba dolžnika s podpisom te pritožbe priznava podpis obrazca ZST-1, kar torej ni sporno. V kolikor je sodišče kljub izkazanemu štelo, da je dolžnikova vloga v delu zaradi neustreznega podpisa nepopolna, bi moralo postopati po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, česar pa ni storilo.

Pritožba ni utemeljena.

Po 12. členu Zakona o sodnih taksah (ZST) sodišče odloči o oprostitvi plačila taks na predlog strank, katerega sestavni del je tudi pisna izjava stranke o njenem premoženjskem stanju z vsebino, ki jo skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sodišče prve stopnje dolžnika pozvalo, naj predloži izjavo o svojem premoženjskem stanju in da je dolžnik izjavo sicer predložil, vendar v izjavo ni vpisal nobenega podatka, temveč je vse rubrike vnesel: “Vpogled v ...”. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnik sodišču ni posredoval vseh podatkov, potrebnih za presojo o upravičenosti do taksne oprostitve in dodalo, da mora po oceni sodišča dolžnik v izjavo o premoženjskem stanju vnesti konkretne podatke v številkah, saj dolžnost stranke, da vpiše zahtevane podatke v vse rubrike, izhaja iz Navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, in tako stranka ne more bremena pridobivanja teh podatkov prevaliti na sodišče. Dodalo pa je tudi, da predložena izjava o premoženjskem stanju ni ustrezno podpisana, ker ni navedena oseba, ki jo je podpisala z imenom, priimkom in funkcijo te osebe.

Glede na povzete ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, ker ga dolžnik v določenem roku ni ustrezno dopolnil, zaradi česar so neutemeljeni pritožbeni očitki, da izreka sklepa v bistvenem delu ni mogoče preizkusiti in da je sklep zaradi nejasnih in nasprotujočih si razlogov nerazumljiv. Prav tako po mnenju pritožbenega sodišča ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. oziroma 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj pritožbeno izpostavljeni zapis v opombah na strani 4 obrazca ne predstavlja ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi lahko sodišče prve stopnje vsebinsko odločalo o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, kot zmotno meni pritožnik. Ključna je namreč ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v rubrikah, kjer bi v skladu z navodili moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, ki jih zahteva obrazec, ni navedel konkretnih podatkov, temveč se je skliceval na evidence A. Neutemeljene so tako pritožbene trditve, da je dolžnik z obrazcem ZST-1 nesporno izkazal, da je pravilno podal ustrezno trditveno podlago in v dokaz oziroma preverbo svojih trditev podal verodostojen vir podatkov, ko se je skliceval na evidence A. Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče pri odločanju o predlogu upošteva. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, sodišče po uradni dolžnosti preverja uradne podatke o premoženjskem stanju prosilca le v primeru, če podvomi v resničnost njenih navedb, ni pa tega dolžno storiti na podlagi pomanjkljivo izpolnjene vloge, ob sklicevanju dolžnika na evidence A. Četudi bi prvostopenjsko sodišče opravilo poizvedbe o podatkih v evidencah A, ne bi moglo pridobiti podatkov o poslovanju dolžnika v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj se podatki v evidencah A. nanašajo na zadnje poslovno poročilo, ki bi v konkretnem primeru bilo poročilo iz leta 2011, dolžnik pa je zatrjeval nelikvidnost v tekočem letu tj. 2012. Sicer je mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi prvostopenjsko sodišče o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks lahko odločilo tudi meritorno, vendar bi ga v takšnem primeru moralo zavrniti, saj iz podatkov, ki jih je sodišču prve stopnje posredoval dolžnik o svojem premoženjskem stanju ni mogoče zaključiti, da je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen in mu ugoditi. Četudi pa bi prvostopenjsko sodišče tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, to za dolžnika ne bi imelo bistveno drugačnih posledic kot jih ima zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V zvezi s pritožbenimi navedbami o pravilnosti in popolnosti dolžnikovega podpisa na izjavi o premoženjskem stanju pa pritožbeno sodišče poudarja, da ta ugotovitev ni bila odločilnega pomena za odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil podpis dolžnika na izjavi pravilen in popoln, odločitev bila enaka, ker je odločilno dejstvo za sprejem izpodbijane odločitve v tem, da dolžnik ni ustrezno dopolnil svojega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ker v obrazec ni izpolnil podatke o višini posameznih postavk.

Glede na navedeno in ker v okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobene od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.