Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper pravno osebo S. d. o. o., ustavi.
II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.
A. 1. Prekrškovni organ Specializirana enota za nadzor prometa je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilko prekrška pravno osebo S. d. o. o. spoznal za odgovorno prekrška po c) točki devetega odstavka 70. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter ji izrekel globo v višini 1.800,00 EUR. Okrajno sodišče na Vrhniki je s sodbo ZSV 275/2010-5403 z dne 27. 6. 2011 storilkino zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno. Prekrškovni organ in sodišče sta storilki prekrška naložila plačilo stroškov postopka.
2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo o prekršku odpravi in postopek o prekršku ustavi.
3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška, ki se o njej ni izjavila.
B.
4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da odločba prekrškovnega organa nima vseh sestavin, predpisanih v tretjem odstavku 56. člena ZP-1, saj v izreku odločbe o prekršku ni konkretiziran dejanski stan prekrška. Z ničemer ni konkretiziran zakonski očitek o opustitvi dolžnega nadzorstva s strani vodstvenih oziroma nadzornih organov nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev. S tem je po stališču vrhovne državne tožilke podana kršitev materialnih določb iz 1. točke 156. člena ZP-1 glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je tekel postopek o prekršku, prekršek. Vrhovna državna tožilka še navaja, da izpodbijana pravnomočna sodba nima razlogov, ki bi ocenili konkretno navedbo pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo, usmerjeno v nadzor nad zakonitostjo ravnanja voznikov pravne osebe, zaradi česar da je podana tudi kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 5. Prekrškovni organ v opisu prekrška, ki je vsebovan v izreku izpodbijane odločbe, navaja, da je storilka prekrška dne 1. 6. 2010 v javnem cestnem prometu opravljala prevoz blaga s tovornim vozilom, katerega je vozil E. K. po nalogu odgovorne osebe S. S., ki je bil dolžan ravnati v imenu pravne osebe in je opustil dolžno nadzorstvo voznika s tem, da je voznik E. K. za potrebe pravne osebe v cestnem prometu opravljal prevoz blaga z omenjenim tovornim vozilom na določeni relaciji, pri čemer je bilo s tehtanjem tovornega vozila ugotovljeno, da je njegova izmerjena skupna masa za 9.750 kilogramov (31,4 %) presegla predpisano skupno maso, prekoračena pa je bila tudi predpisana osna obremenitev na drugi dvojni pogonski osi za 7.150 kilogramov (39,7 %), s čimer je storilka kršila določila prvega odstavka 70. člena ZVCP-1 in s tem storila prekršek po c9 točki devetega odstavka 70. člena ZVCP-1. 6. V sodbi IV Ips 76/2011 z dne 20. 12. 2011 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da mora izrek odločbe o prekršku po določbi tretjega odstavka 56. člena ZP-1 obsegati kršiteljeve osebne podatke, kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine), in izrek, da je kršitelj storil prekršek, pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek s številčno označbo njegovega člena ter znesek globe in rok, v katerem jo je treba plačati, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ter o plačilu stroškov postopka in opozorila o pravici do plačila globe na obroke, o uklonilnem zaporu, če globa ne bo pravočasno plačana, oziroma da se bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, ter o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog. Iz kratkega opisa prekrška morajo biti razvidni zakonski znaki prekrška, način storitve in odločilne okoliščine. Le tak izrek odločbe o prekršku je lahko razumljiv in popoln. Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
7. Odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga je neposredno izvršila druga fizična oseba, je opredeljena v 14. členom ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Ob smiselni uporabi določbe 4. člena ZOPOKD je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je storilec prekršek storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Poleg enega izmed navedenih formalnih pogojev mora biti izpolnjen tudi vsaj en materialni pogoj, in sicer: a) prekršek pomeni izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov b) njeni vodstveni ali nadzorni organi so vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil prekršek, c) pravna oseba pridobi protipravno premoženjsko korist ali predmete, nastale s prekrškom ali d) njeni vodstveni ali nadzorni organi so opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
8. Opustitev dolžnega nadzorstva s strani nadzornih organov pravne osebe pomeni, da odgovorna oseba z opustitvijo dolžnostnega ravnanja (opravljanjem nadzora) ne prepreči kršitve predpisa, ki je opredeljena kot prekršek. Kadar bo odgovorna oseba pooblaščena za opravljanje nadzora nad drugimi osebami in bo to dolžnost opustila, bo odgovarjala za prekršek, ki ga je storila druga oseba. To pomeni, da je odgovornost odgovorne osebe za prekršek določena kot odgovornost za ravnanje drugega. Vendar pa mora iz zakona jasno izhajati, kakšen nadzor je odgovorna oseba dolžna opravljati, kako mora odgovorna oseba delovati in koga mora nadzirati. Obenem je pri očitku, da je odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, treba ugotoviti, ali je bilo mogoče prekršek druge osebe z izvajanjem dolžnega nadzorstva sploh mogoče preprečiti. Povedano drugače, nikomur ni mogoče naprtiti več, kot je sposoben narediti.
9. Stališču vrhovne državne tožilke, da v odločbi o prekršku v opisu prekrška ni konkretizirana opustitev dolžnostnega ravnanja odgovorne osebe S. S., je treba pritrditi. Iz izreka ni razvidno, zakaj je odgovorna oseba ravnala v imenu ali (in) na račun ali (in) v korist pravne osebe, predvsem pa ni razvidno oziroma konkretizirano dolžnostno ravnanje, ki ga je odgovorna oseba po zatrjevanju prekrškovnega organa opustila, temveč je navedeno zgolj, da je opustila dolžno nadzorstvo nad voznikom. V izreku odločbe o prekršku ni konkretiziran opis dolžnostnega ravnanja odgovorne osebe, pa tudi ne status odgovorne osebe, iz katerega bi bilo razvidno njeno delovanje v imenu ali (in) na račun ali (in) v korist pravne osebe. Opis prekrška, kakršnega vsebuje izpodbijana pravnomočna odločba o prekršku, uvaja objektivno odgovornost pravne osebe za storjeni prekršek. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku konkretizirati tako formalni temelj (status) kot tudi materialni temelj odgovornosti odgovorne osebe, katere opustitev dolžnostnega ravnanja je imela za posledico prekršek pravne osebe, torej bi moral dolžno nadzorstvo odgovorne osebe določno opredeliti vsaj z navedbo konkretne določbe predpisa (v tem primeru drugega odstavka 13. člena Pravilnika o notranji kontroli), iz katere taka dolžnost izhaja.
10. V izreku izpodbijane odločbe o prekršku niso konkretno opisani zakonski zanki prekrška, očitanega pravni osebi po c) točki devetega odstavka 70. člena ZVCP-1. S tem je podana kršitev 1. točke 156. člena ZP-1. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ter postopek o prekršku zoper pravno osebo S. d. o. o. ustavilo. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.