Jedro

Glede nepremičnin del stavbe 14 in del stavbe 15 bi moralo sodišče prve stopnje slediti pravnomočni sodbi in tretjima omogočiti izbris hipoteke v idealnem deležu 580/1000 celote, kot se glasi. Drugače bi bila pravnomočna sodba v tem delu neizvršljiva.

Ni razloga, da ne bi mogla legitimirana oseba (tretji) doseči prisilno utesnitev hipoteke s sodbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kot v obravnavanem primeru. V nasprotnem tretji ne bi imel učinkovitega pravnega varstva z omenjeno tožbo.

Izrek

I.Pritožba upnika zoper I. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijani sklep.

II.Pritožbi upnika in tretjih zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijani sklep.

III.Pritožba upnika zoper IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrne, pritožbi tretjih zoper to isto točko izreka sklepa se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep v IV. točki izreka tako, da se glasi:

″Po pravnomočnosti tega sklepa se v zemljiški knjigi pri nepremičninah z oznako k.o. 1061 Obrežje, stavba 284, del stavbe 14 in del stavbe 15 izbriše hipoteka, vknjižena na podlagi sklepa o izvršbi VL 83994/20, pri idealnem deležu 580/1000 celote.‶

IV.Dolžnik in tretja sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika.

V.Upnik je dolžan v roku 8 dni povrniti tretjima 159,89 EUR stroškov tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo tretjih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnin k.o. ..., stavba 284, del stavbe 7 in del stavbe 3 (I. točka izreka). Ustavilo je izvršbo s prodajo idealnega deleža 580/1000 celote nepremičnin k.o. ..., stavba 284, del stavbe 14 in del stavbe 15 (II. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa je zemljiški knjigi pri nepremičninah z oznako k.o. , stavba 284, del stavbe 7 (ID ...) in del stavbe 3 (ID ...) odredilo izbris hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi VL 83994/2020 (ID ...; III. točka izreka). Zavrnilo je predlog tretjih za izbris hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi VL 83994/2020 z dne 21. 10. 2020, pri nepremičninah k.o. ..., stavba 284, del stavbe 14 in del stavbe 15 (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je bilo v pravdnem postopku s sodbo z dne 3. 4. 2023, ki je pravnomočna 23. 5. 2023, ugotovljeno, da je nedopustna izvršba, dovoljena s sklepom VL 83994/2020 z dne 21. 10. 2020, v delu, ki se nanaša na nepremičnine k.o. ..., stavba 284, del stavbe 7 in del stavbe 3, oboje v deležu do 1/1 celote ter na del stavbe 14 in del stavbe 15, oboje v deležu do 580/1000 celote. Skladno s pravnomočno sodbo je ustavilo izvršbo na nepremičnine del stavbe 14 in del stavbe 15, vendar le do deleža 580/1000 celote, za katerega je ugotovljeno, da je izvršba nanj nedopustna. Ob dejstvu, da je v zemljiški knjigi pri nepremičninah del stavbe 14 in del stavbe 15 še vedno vpisana hipoteka v korist upnika, ni odredilo izbrisa vknjižene hipoteke, saj bi poseglo v pravico upnika, ki ima terjatev zavarovano s hipoteko.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Zoper II. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbo tudi tretja po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O pritožbi upnika:

3.Upnik v pritožbi navaja, da kakor je razvidno iz izpiska iz zemljiške knjige, tretja nista solastnika predmetnih nepremičnin. Prav tako je iz zgodovinskih izpiskov za vse dele stavb razvidno, da nikoli nista bila lastnika nepremičnin. Predlog tretjih je neupravičen, brez pravnega interesa, podan s strani oseb, ki niso aktivno legitimirane. Predmetni sklep je prvo in edino pisanje, s katerim je upnik izvedel, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju potekala pravda. Do prejema sklepa s pravdno zadevo ni bil seznanjen. Posledično sodba ne more biti pravnomočna 23. 5. 2023, o sodni odločbi se ni mogel izjasniti niti podati pritožbe.

4.Tretja v odgovoru na pritožbo navajata, da v sklepu ni navedeno lastništvo celotnih delov stavbe oziroma lastništvo idealnih deležev, kar pomeni, da lastništvo ni pomembno. Podlaga za sklep je pravnomočna in izvršljiva sodna odločba - sklep in zamudna sodba z dne 3. 4. 2023, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 23. 5. 2023.

5.Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da okoliščina kdo je vpisan v zemljiški knjigi oziroma da tretja nista vknjižena kot lastnika, ne vpliva na pravilnost odločitve. Tretja sta predložila pravnomočno sodno odločbo, ki je bila izdana v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe in izvršilno sodišče je dolžno sodbo upoštevati ter ne more drugače presojati pravnomočne sodbe.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pravno nepomembne so pritožbene navedbe ali sta tretja lastnika nepremičnin in ali sta to bila. Podlaga izpodbijanega sklepa - sklep in zamudna sodba III P 270/2022 z dne 3. 4. 2023 se v izreku ne glasi na to kdo je lastnik nepremičnin, ampak na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na posameznih nepremičninah. Kako je pravdno sodišče ugotavljalo lastništvo nepremičnin, posledično zaključilo o nedopustnosti izvršbe, ni stvar izvršilnega postopka. Prav tako ni stvar izvršilnega postopka ali je upnik izvedel za pravdni postopek, prejel pisanja in ali mu je bilo omogočeno sodelovanje v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na pravnomočno in izvršljivo sodbo, ki ima na prvi strani potrdilo o tem na dan 23. 5. 2023 (5. točka obrazložitve sklepa). Pritožba upnika ni bila utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo glede vseh točk izreka (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretjih:

8.Tretja v pritožbi navajata, da ima odločba pomanjkljivosti, saj iz II. točke izreka sklepa izhaja, da je izvršba ustavljena tudi na del stavbe 14 in del stavbe 15, sicer le v idealnem deležu medtem, ko v IV. točki izreka ta odločitev ni realizirana glede izbrisa hipoteke. Izvršba je bila vknjižena do celote in ne le do deleža nepremičnin del stavbe 14 in del stavbe 15 do 580/1000. Glede na to bi posledično morala biti izvršba oziroma hipoteka v zemljiški knjigi v celoti izbrisana. Izvršbe se le v deležu ne da ustaviti sploh glede na to, da v zemljiški knjigi ni vknjiženih navedenih deležev. Sodišče bi moralo odrediti izbris vknjižene hipoteke tudi na nepremičnini del stavbe 14 in del stavbe 15 do celote oziroma podredno vsaj v deležu, glede katerega je ustavilo izvršbo.

9.Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je utemeljena in je potrebno izvršbo ustaviti in izbrisati hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi tudi pri nepremičninah del stavbe 14 in del stavbe 15 v celoti. S sodbo III P 270/2020 je bilo ugotovljeno, da je nedopustna izvršba, dovoljena s sklepom z dne 21. 10. 2020, torej je potrebno izbrisati vse hipoteke, ki so bile vknjižene na podlagi sklepa in ne le tiste, ki jih je sodišče sicer izbrisalo.

10.Pritožba je delno utemeljena.

11.Tretja neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da je med II. in IV. točko izreka sklepa podano nasprotje, (-) da se odločbe ne da preizkusiti, (-) da nima razlogov za odločitev ali pa so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ali med seboj v nasprotju, (-) da je neobrazložen zaključek sodišča o domnevnem posegu v pravice upnika, če bi odredilo izbris vknjižene hipoteke, (-) da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni nasprotja med izpodbijanima točkama izreka sklepa, tudi ne o razlogih, odločitev se da preizkusiti. Vprašanje je samo glede pravilne uporabe materialnega prava.

12.Prav tako tretja neutemeljeno navajata, da bi morala biti v II. točki izreka sklepa hipoteka izbrisana v celoti, torej nad idealnim deležem 580/1000 celote, kot je sicer sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnin del stavbe št. 14 in del stavbe 15. Pravnomočna podlaga izbrisa hipoteke se glede teh dveh nepremičnin glasi samo na delež 580/1000 celote, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka pravilna. Prav tako niso utemeljene nadaljnje pritožbene navedbe, da v zemljiški knjigi ni vknjiženih idealnih deležev, da hipoteke ni mogoče deliti oziroma odločati le o idealnih deležih ter da se izvršbe ne da ustaviti le v deležu.

13.Utemeljena pa je pritožba tretjih glede IV. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje. Tudi glede nepremičnin del stavbe 14 in del stavbe 15 bi moralo sodišče prve stopnje slediti pravnomočni sodbi in jima omogočiti izbris hipoteke v idealnem deležu 580/1000 celote, kot se glasi. Drugače bi bila pravnomočna sodba v tem delu neizvršljiva. Načelo nedeljivosti hipoteke iz prvega odstavka odstavkom 150. člena Stvarnopravnega zakonika se sicer glasi, da je hipoteka namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila in če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. To pomeni zgolj, da dolžnik po materialnem pravu nima zahtevka zoper upnika, da prisilno doseže zmanjšanje hipoteke. Ni pa razloga, da ne bi mogla legitimirana oseba (tretji) doseči prisilno utesnitev hipoteke s sodbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kot v obravnavanem primeru. V nasprotnem tretji ne bi imel učinkovitega pravnega varstva z omenjeno tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno zavrnilo pritožbo tretjih, delno pa ji je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano IV. točko izreka tako, da je zemljiški knjigi odredilo izbris hipoteke pri delu stavbe 14 in delu stavbe 15 v deležu 580/1000 (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O stroških tega pritožbenega postopka:

14.Dolžnik in tretja sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika, ker ti niso bili potrebni po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ, saj z odgovorom nista pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

15.Tretja sta delno uspela s pritožbo, zato jima je upnik dolžan povrniti ustrezni del stroškov po drugem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Glede II. točke izreka sta zahtevala izbris hipoteke še v preostalem deležu do celote, to je 420/1000 (s pritožbo nista uspela), glede IV. točke izreka pa sta primarno zahtevala izbris do celote (s pritožbo sta delno uspela). Zato njun uspeh v tem pritožbenem postopku znaša 40 %.

16.Sodišče druge stopnje je tretjima priznalo nagrado za sestavo pritožbe 500 točk po 7. točki tarifne številke 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % izdatkov za stranko po 11. členu OT, sodno takso 26,40 EUR, 22 % DDV, skupaj 399,72 EUR. Glede na uspeh znašajo pritožbeni stroški tretjih 159,89 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.