Pridobitev podatkov o poimenski sestavi Državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo

Datum

08.07.2026

Številka

07120-1/2026/321

Kategorije

Občutljivi OP / posebne vrste OP, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede upravičenosti zastopnika pacientovih pravic do podatka o poimenski sestavi Državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da člani komisije opravljajo javno funkcijo (izvajajo naloge iz 21. člena ZZNPOB), zato gre pri sestavi komisije glede na dosedanjo pritožbeno prakso IP načeloma za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Ob tem IP poudarja, da dokončni odgovor glede tega lahko poda le v konkretnem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za razkritje osebnih podatkov posamezniku, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da 20. člen Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/00, 15/17 – DZ, 100/24 – odl. US, 90/25; v nadaljevanju: ZZNPOB) določa, da Državno komisijo za OBMP (v nadaljevanju: komisija) sestavljajo:

-en predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravstvo,

-en strokovnjak za medicinsko etiko,

-en strokovnjak za OBMP iz vsakega centra,

-en strokovnjak s področja prava,

-en strokovnjak s področja psiholoških ali socioloških ved,

-en predstavnik Urada varuha človekovih pravic,

-en predstavnik upravičencev do postopkov OBMP.

Člane komisije in predsednika komisije izmed članov komisije imenuje za dobo petih let minister, pristojen za zdravje. Pravico predlagati strokovnjake iz prejšnjega odstavka imajo ustrezne fakultete – članice univerze. Komisija odloča z večino glasov vseh članov.

IP pojasnjuje, da člani komisije opravljajo javno funkcijo (izvajajo naloge iz 21. člena ZZNPOB), zato gre pri sestavi komisije glede na dosedanjo pritožbeno prakso IP načeloma za prosto dostopne informacije javnega značaja. Ob tem IP ponovno poudarja, da dokončni odgovor glede tega lahko poda le v konkretnem pritožbenem postopku.

Dostop do teh informacij je tako lahko dovoljen skladno z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ). Informacija javnega značaja je namreč v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene pravne podlage izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.

Splošno dostop do informacij javnega značaja sicer ni neomejen, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. IP posebej izpostavlja izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki sicer predstavljajo izjeme od prostega dostopa, torej se v tem delu omogoči dostop tudi do teh osebnih podatkov (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP zato meni, da bi podatke o sestavi komisije tako lahko v skladu z ZDIJZ pridobil vsakdo, torej tudi zastopnik pacientovih pravic. IP ob tem meni, da je nekoliko negotovo oziroma vprašljivo le razkritje identitete predstavnika upravičencev do postopkov OBMP (če se osebno ime upravičenca razkrije skupaj s statusom upravičenca), saj se s tem razkrijejo podatki v zvezi z zdravjem kot posebna vrsta osebnih podatkov.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo (razkritje) osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka