Jedro

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, prednostna določitev izjemnega dosežka, ni v nasprotju z 3. odst. 22. členom ZŠtip-1, ki merila določa alternativno in ne po načelu eliminacije. Za pridobitev Zoisove štipendije je torej na prvo mesto uvrščen izjemni dosežek, ki je za sporno šolsko leto znašal 4,5 točk in povprečna ocena najmanj 4,70. Ker tožnica ni dosegla 4,5 točk za izjemni dosežek, ni izpolnila pogojev za pridobitev Zoisove štipendije ne glede na to, da je sicer presegla povprečno oceno 4,70.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 31. 3. 2017 in št. ... z dne 22. 11. 2016 ter priznanje pravice do Zoisove štipendije, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica smiselno zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava.

Razlog za zavrnitev njene vloge je v tem, da je Pravilnik o štipendiranju določal, da se najprej upoštevajo točke iz tekmovanj in šele nato povprečna ocena. Vstopna ocena 4,7 za oddajo vloge za štipendijo je bila prenizka. Ker je bila vstopna ocena 4,7 učenci s povprečjem 5,0 in 4 točkami iz priznanj niso prejeli štipendije, učenci s povprečjem 4,7 in 4,5 točkami pa so štipendijo prejeli, čeprav so bili povprečno manj uspešni. Tega sodišče ni presojalo, čeprav je bila to osnova njene tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana zavrnilna sodba vsebuje odločilne dejanske in pravilne pravne razloge, zato je na pritožničino izvajanje potrebno ponovno poudariti le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi pravice do Zoisove štipendije za šolsko leto 2016/2017 za izobraževanje v 1. letniku gimnazije A. - smer B., Srednja šola in gimnazija C.. Pri tem ni nobenega dvoma, da je tožnica v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,92 ter 4 točke po merilu izjemnih dosežkov. Prav dejstvo, da ni dosegla najmanj 4,5 točk za izjemne dosežke pa je edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve. Tožnica namreč iz navedenega razloga za šolsko leto 2016/2017 ni izpolnila pogojev za Zoisovo štipendijo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka v predsodnem upravnem postopku.

6. Povsem zmotno in nesprejemljivo je pritožničino pravno naziranje, da so v šolskem letu 2016/2017 Zoisove štipendije prejeli povprečno manj uspešni učenci samo zato, ker so jo prejeli učenci s povprečno oceno 4,7 in 4,5 točkami za izjemne dosežke, ne pa s povprečno oceno 5,0 in 4 točkami za izjemne dosežke.

V okoliščinah konkretnega primera, ko je pritožnica sicer dosegla 4,95 povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole in 4 točke za izjemne dosežke, ni kršeno materialno pravo, ker ji ni bila dodeljena Zoisova štipendija. Ni namreč podan dejanski stan v 22. členu Zakona o štipendiranju2 (ZŠtip-1) v zvezi s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij3 (Pravilnik). Glede na 1. alinejo 1. odstavka 22. člena ZŠtip lahko Zoisovo štipendijo za izobraževanje pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. in 13. člena zakona, je dosegel izjemni dosežek in v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,70 - za dijaka v 1. letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višji raven izobraževanja. V 3. odstavku 22. člena ZŠtip je nadalje izrecno določeno, da so v primeru, če se na javni razpis prijavi več vlagateljev za Zoisovo štipendijo, kot je razpoložljivih sredstev, do nje upravičeni vlagatelji, ki so dosegli bodisi višjo povprečno oceno ali več točk za izjemne dosežke ali več točk pri zlati maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije. Navedena merila so določena alternativno, kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, kar pomeni, da se v okoliščinah posameznega razpisa izbere eno od alternativno opredeljenih meril. 7. Drugi odstavek 16. člena Pravilnika merila razvršča po določenem vrstnem redu, in sicer: - število točk za izjemne dosežke, - število točk pri maturi ali razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije ter - povprečna ocena.

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče4, da ta ureditev - torej prednostna določitev izjemnega dosežka ni v nasprotju z 3. odst. 22. členom ZŠtip-1, ki merila določa alternativno in ne po načelu eliminacije. Za pridobitev Zoisove štipendije je torej na prvo mesto uvrščen izjemni dosežek, ki je za šolsko leto 2016/2017 znašal 4,5 točk in povprečna ocena najmanj 4,70. 8. Ker tožnica ni dosegla 4,5 točk za izjemni dosežek, ni izpolnila pogojev za pridobitev Zoisove štipendije ne glede na to, da je sicer presegla povprečno oceno 4,70. Navedeni način razvrščanja meril sam po sebi ne pomeni, da so štipendijo dobili kandidati, ki so bili manj uspešni, kot zmotno zatrjuje tožnica.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 35/2014 s kasnejšimi spremembami. 4 Sodba Psp 296/2017 z dne 16. 11. 2017.