Jedro

Dolžnikov lastni dohodek znaša 914,52 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik že po dohodkovnem merilu presega cenzus, ki znaša 804,36 EUR, hkrati pa mu s plačilom nizkega zneska sodne takse za ugovor, ki znaša 55,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 27. 1. 2020. 2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 300,00 EUR mesečne najemnine, stroški stanovanja znašajo 217,30 EUR za mesec januar 2020. Ob upoštevanju njegovega lastnega dohodka v višini 914,52 EUR, mu po plačilu vseh obveznosti za preživetje ostane 397,22 EUR in ne 402,18 EUR, kot je zmotno ugotovilo sodišče. Ob obrazloženem ne dosega cenzusa, ki ga navaja sodišče, zato meni, da je upravičen do oprostitve plačila sodne takse. Navaja tudi, da je od 24. 3. 2020 na dopustu in bo moral na čakanje na delo, torej bo prejemal 80 % plače. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

5. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi sodne odločbe določa Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v 11. členu. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialno varstvenih prejemkih – v nadaljevanju: ZSVarPre). Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18 EUR, dvakratnik torej 804,36 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo zgoraj navedeno pravno podlago. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pomotoma zapisalo, da je prosilec upravičen do taksnih oprostitev, če njegov dohodek ne presega 404,36 EUR, saj višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka znaša 804,36 EUR (2 x 402,18 EUR).

7. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnikov lastni dohodek znaša 914,52 EUR, zato je sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago, pravilno zaključilo, da dolžnik že po dohodkovnem merilu presega cenzus, ki znaša 804,36 EUR, hkrati pa mu s plačilom nizkega zneska sodne takse za ugovor, ki znaša 55,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

8. Dolžnikovo pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da mu po plačilu vseh obveznosti ostane za preživetje 397,22 EUR in ne 402,18 EUR, ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, saj je odločilno, da dolžnikov mesečni povprečni dohodek presega dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in dolžnik že iz tega razloga, ob upoštevanju višine sodne takse, ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks.

9. Glede pritožbenih navedb dolžnika, da bo moral po izkoriščenem dopustu na čakanje, zato bo prejemal samo 80 % plače, pa je pojasniti, da se pri presoji predloga za oprostitev plačila sodne takse kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre).

10. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.