Jedro

V obravnavanem postopku nasprotna udeleženka trdi, da je na podlagi darilne pogodbe prejela južni del gospodarskega poslopja na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, in s tem postala njegova izključna lastnica, zaradi česar ta del ne more biti predmet delitve. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da so predlagatelji in nasprotna udeleženka solastniki celotne nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X, in ker je nasprotna udeleženka predložila zgolj darilno pogodbo, na podlagi katere pa ne more doseči vpisa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine, saj iz nje ne izhaja ustrezen razpolagalni pravni posel, je pravica nasprotne udeleženke manj verjetna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) prekinilo nepravdni postopek, (II) nasprotno udeleženko napotilo na pravdo zoper predlagatelje zaradi ugotovitve, da je del nepremičnine, konkretno južni del gospodarskega objekta na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, že v izključni lasti nasprotne udeleženke in kot tak ni predmet delitve solastnega premoženja, (III) odločilo, da je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, in opozorilo, da bo, če v tem roku ne bo vložena ustrezna tožba, predmetni nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, glede katerih je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo, ter (IV) nepravdni postopek prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v postavljenem roku vložena ustrezna tožba.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi bistvenih kršitev določil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške pa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, naloži v plačilo predlagateljem. Pred sodiščem prve stopnje teče postopek za razdružitev solastnega premoženja pod opr. št. N 409/2013. Nasprotna udeleženka je prejela sklep z opr. št. N 284/2008, pod tako opravilno številko pa med predlagatelji in nasprotno udeleženko ni nikoli tekel postopek za razdružitev solastne nepremičnine in ni mogoče ugotoviti, o katerem predlogu je sodišče odločalo. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ima sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Ker sodišče ni obravnavalo predloga, ki so ga vložili predlagatelji in po katerem teče postopek opr. št. N 409/2013, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, posledično je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi sicer je izpodbijana odločitev napačna. Sodišče je na pravdo napotilo nasprotno udeleženko, ker je menilo, da se pri delitvi ne upošteva niti darilna pogodba niti dedni dogovor. Takšno stališče je napačno. Ker je bila glede nepremičnine parc. št. 1/0 k. o. X sklenjena darilna pogodba, na podlagi katere je nasprotna udeleženka prejela do 140/770 celote navedene nepremičnine, kar v naravi predstavlja južni del objekta na tej nepremičnini, vključno z garažo in shrambo, M. Z. pa 103/770 te nepremičnine, ki v naravi predstavlja severno polovico gospodarskega poslopja, je lahko bila predmet dednega dogovora zgolj ½ nepremičnine, ki v naravi predstavlja hišo in dvorišče. Parcelacija se zato lahko v skladu z dednim dogovorom opravi le v skladu z dednimi deleži in izkazanim pravnim interesom na stanovanjski hiši in dvorišču, za preostali del pa je potrebno upoštevati že določene deleže v naravi, ki jih je potrebno zgolj geodetsko odmeriti in jih oddvojiti od obravnavane parcele tako, da postaneta prva predlagateljica in nasprotna udeleženka izključni lastnici navedenih delov nepremičnin v skladu z darilno pogodbo.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo nasprotni udeleženki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je opravilna številka sklepa N 284/2008, kar pa ni opravilna številka, pod katero se vodi nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnega premoženja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep (opravilna številka postopka je N 409/2012). Ker je na podlagi podatkov spisa N 409/2012 in vsebine izpodbijanega sklepa moč ugotoviti, da se sklep nanaša na postopek zaradi razdružitve solastnega premoženja, ki se vodi pod opr. št. N 409/2012 na predlog uvodoma navedenih predlagateljev, gre v danem primeru pri navedbi opravilne številke v izpodbijanem sklepu za očitno pisno pomoto, ki jo lahko prvostopenjsko sodišče kadarkoli popravi s popravnim sklepom (328. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Pritožbena navedba, da izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, ker se postopek za razdružitev solastnega premoženja na predlog predlagateljev ni vodil pod opr. št. N 284/2008, se s tem izkaže za neutemeljeno.

6. Po določbi tretjega odstavka 118. člena ZNP sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP udeležence nepravdnega postopka, če med njimi obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Skladno z določilom drugega odstavka 9. člena ZNP sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.

7. V obravnavanem postopku nasprotna udeleženka trdi, da je na podlagi darilne pogodbe prejela južni del gospodarskega objekta na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, in s tem postala njegova izključna lastnica, zaradi česar ta del ne more biti predmet delitve. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da so predlagatelji in nasprotna udeleženka solastniki celotne nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X, glede katere je podan predlog za delitev solastnine, in ker je nasprotna udeleženka predložila zgolj darilno pogodbo, na podlagi katere pa ne more doseči vpisa lastninske pravice na spornem delu navedene nepremičnine, saj iz nje ne izhaja ustrezen razpolagalni pravni posel, se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je pravica nasprotne udeleženke manj verjetna. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno izhajalo iz določbo 18. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), po kateri je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (tudi zgradbami), ter pravilno pojasnilo, da je lahko lastninsko stanje med zgradbo in nepremičnino, na kateri stavba stoji, različno le v primeru stavbne pravice (kar ni bilo zatrjevano) ali vzpostavljene etažne lastnine (kar v konkretnem primeru še ni bilo izvedeno, niti ni moč etažne lastnine zgolj na podlagi predložene darilne pogodbe vzpostaviti). Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti nasprotna udeleženka, je zato pravilna, pritožba, v kateri nasprotna udeleženka vztraja, da je treba upoštevati, da je bila nepremičnina, ki je predmet delitve, na podlagi darilne pogodbe delno že razdeljena, pa neutemeljena.

8. Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Predlagatelji sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj z njim niso pripomogli k razjasnitvi zadeve in odločitvi (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).