Jedro

Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2007/01634 z dne 25. 10. 2007 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.463,29 EUR pravdnih stroškov s pripadki (2. točka izreka) in da tožena stranka sama nosi svoje stroške (3. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo vse toženčeve stroške pravdnega in pritožbenega postopka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da v obravnavani zadevi tožeča stranka zahteva plačilo za parket, ki ga je dobavila toženi stranki. Slednja je ugovarjala višini terjatve, zatrjevala obstoj stvarnih napak ter uveljavljala jamčevalno sankcijo znižanja kupnine. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala pravočasnosti grajanja napak dobavljenega parketa, zaradi česar je njena pravica prenehala po samem zakonu (prim. prvi odstavek 462. člena v zvezi s prvim odstavkom 468. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zato je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

6. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem pravočasnosti grajanja napak, ni utemeljen. Tožena stranka je v ugovoru sama zatrjevala, da je napake grajala že ob položitvi parketa, in sicer (pod)izvajalcu (prim. 1. točko ugovora, l. št. 14), kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (peti odstavek na 4. strani sodbe). Nadalje pravilno povzema trditve tožene stranke, da se tožeča stranka na njene pozive na sestanek in prevzem del ni odzvala, zato ji je dne 29. 08. 2005 posredovala dopis z zahtevo na prevzem del. Tožena stranka je glede pravočasnosti grajanja napak navajala še, da je direktor tožene stranke direktorja tožeče sproti opozarjal na napake. Pritožbeno sodišče se ob tem strinja z oceno sodišča prve stopnje, da gre za pavšalno trditev, ki časovno ne konkretizira trenutka reklamacije napake. Taka navedba terja od sodišča prve stopnje materialno procesno vodstvo (prim. 285. člen ZPP). Ker pa je tožeča stranka sama obrazloženo nasprotovala navedbam tožene stranke glede pravočasnosti grajanja (prim. V. točko pripravljalne vloge, l. št. 38), tožena stranka pa je na te navedbe odgovorila le, da je tožeča stranka ignorirala vse zahteve in predloge tožene po sestanku in pregledu (prim. 3. točko pripravljalne vloge, l. št. 42), sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožene stranke še dodatno pozivati h konkretizaciji pravočasnega grajanja. Sicer pa je tožena stranka šele na naroku dne 13. 09. 2010 (l. št. 93) izrecno zatrjevala, da je uveljavljala napake na parketu z mnenjem izvedenca z dne 22. 06. 2005 (priloga B2).

7. Ne drži pritožbeni očitek, da so si ugotovitve sodišča prve stopnje o nepravočasnem grajanju v nasprotju. Pojasnilo je namreč, da tudi upoštevaje stališče o seznanitvi z napakami na parketu šele s prejemom mnenja izvedenca junija 2006, tožena stranka ni zadostila zakonski dolžnosti o obvestitvi ter podrobnejšemu opisu napak (prim. 464. člen OZ), zaradi česar je rok za grajanje napak zamudila. Sodišče prve stopnje je ob tem sicer res spregledalo, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke izpovedal, da je dne 29. 08. 2006 prejel poziv na primopredajo, vsebinsko pa je bil z izvedeniškim mnenjem seznanjen konec avgusta (l. št. 51). Vendar niti takšno dejstvo ne more omajati pravilnega zaključka sodišča prve stopnje o zamudi roka za grajanje. Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ. Zato se pritožbene trditve glede pravočasnosti grajanja napak izkažejo za neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa za pravilno.

8. Pritožbeno sklicevanje na 465. člen OZ iz razloga, da je bila prodajalcu napaka znana oziroma mu ni mogla ostati neznana, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj tožena stranka takšnega dejstva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato se pritožbeno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo. Pritožbene trditve glede dogovora o polaganju parketa pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot irelevantne, saj je tožena stranka zatrjevala napake v kvaliteti parketa in ne v izvedbi polaganja, vplivati pa ne morejo niti na drugačno odločitev o zamudi roka za grajanje napak. Obvestila o napaki tožena stranka namreč tudi v primeru obstoja takšnega dogovora ni podala nemudoma po odkritju napak.

9. Nazadnje pritožbeno sodišče odgovarja še na očitek glede obsega izvedbe dokaznega postopka. Ob tem soglaša s pritožbenim stališčem, da je bil dokazni postopek z izvedeniškim mnenjem in dopolnitvami, s katerim je sodišče prve stopnje ugotavljalo obseg napak, glede na zaključek o zamudi roka za grajanje povsem nepotreben. Vendar obširnejši dokazni postopek pravilnega zaključka o nepravočasnem grajanju napak ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi tako ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in na takšni podlagi tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Glede zatrjevane kršitve 11. člena ZPP pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre za relativno bistveno kršitev postopka, ki glede na obrazloženo ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve (prim. prvi odstavek 339. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).