Jedro

Odločitev organa temelji na listinah, ki jih je pridobil od Geodetske uprave, ki je izvorna evidenca o nastanku parcel in ki vodi tudi zgodovino njihovega nastanka. Dopolnjeno identifikacijsko potrdilo je neposredni dokaz o obstoju parcele št. 600 in njenem izvoru. Organ o njenem obstoju oziroma o spornih 2099 m2 ni sklepal zgolj preko posrednih dokazil npr. odločbe o podržavljenju in podatkov zemljiške knjige.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano dopolnilno odločbo vrnil z dnem pravnomočnosti odločbe denacionalizacijskemu upravičencu A.A. v last in posest zemljišče parc. št. 600 k.o. ..., travnik 2099 m2, vpisan v zk. vl. št. 475 k.o. ..., v lasti Občine ..., kot del podržavljenega zemljišča parc. št. 538 k.o. ... (1. točka izreka); določil zavezanca za vračilo zemljišča Občino ... (2. točka izreka); ugotovil, da je vrednost vrnjenega zemljišča v času podržavljenja enaka vrednosti v času vračanja (3. točka izreka); določil skrbnika za poseben primer (4. točka izreka); ugotovil, da je pravnomočna odločba podlaga za vpis v zemljiško knjigo (5. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je v zahtevi za vračilo 2099 m2 podržavljenega zemljišča parc. št. 538 k.o. ... že odločal z dopolnilno odločbo z dne 26. 10. 2007 in z 2. točko izreka zahtevek zavrnil. Navedena 2. točka je bila s sodbo Upravnega sodišča U 1079/2008 z dne 21. 10. 2008 odpravljena. V ponovljenem postopku je upravni organ v skladu z napotili Upravnega sodišča dopolnil dejansko stanje. Parcela št. 538 k.o. ... je bila podržavljena z odločbo z dne 7. 9. 1953, izdano na podlagi Zakona o kmetijsko zemljiškem skladu SLP in o dodeljevanju kmetijskim organizacijam. Glede sporne površine 2099 m2 podržavljenega zemljišča te parcele je upravni organ z dopisom zaprosil ... za popravek oziroma dopolnitev identifikacijskega potrdila št. 35/2000. ... je obvestila, da je bilo po ponovnem pregledu ugotovljeno, da se parc. št. 538 k.o. ... nahaja tudi v celotni današnji parceli št. 600 k.o. ..., ki je bila v identifikacijskem potrdilu pomotoma izpuščena. Občina ... je upravni organ obvestila, da je zemljišče nezazidano stavbno zemljišče, ki se nahaja na območju, ki je namenjeno gradnji športnih objektov. V postopku pa je zahtevala, da se z ogledom na kraju samem in s pomočjo izvedenca geodetske stroke ugotovi, ali je parcela št. 600 res del prejšnje parcele št. 538 k.o. .... Vračilu v naravi pa je nasprotovala, ker je zemljišče namenjeno gradnji športnih objektov, ti objekti pa se nahajajo tudi v okolici in bi bila zato z vračilom bistveno okrnjena možnost za izvajanje športne dejavnosti. Po pregledu grafičnih prikazov, primerjavo grafičnega prikaza po stanju v času podržavljenja z današnjim stanjem in samega izračuna površin, organ ne dvomi, da je podržavljeno zemljišče danes zajeto tudi v celotni parc. št. 600 k.o. .... Glede na navedeno upravni organ ni sledil predlogu zavezanca, da naj se na kraju samem z izvedencem preveri pravilnost identifikacijskega potrdila, razen tega pa meni, da zavezanec svojega pavšalnega predloga niti ni utemeljil. Sledil tudi ni ugovoru, da zemljišča ni mogoče vrniti v naravi. Samo dejstvo, da naj bi bilo zemljišče namenjeno gradnji športnih objektov po Odloku o lokacijskem načrtu KO 5 hipodrom, namreč po določbi 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ne predstavlja ovire za vračilo v naravi. Navedba, da naj bi se v bližini že nahajali športni objekti pa tudi ne pomeni ovire za vračilo v naravi po 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen. Tej navedbi tudi ni mogoče slediti, saj iz orto foto posnetka, grafičnega prikaza tega predela v času vračanja in podatkov o lastništvu sosednjih nepremičnin izhaja, da v neposredni bližini ni športnih objektov. Sicer pa tudi sama bližina športnih objektov še ne predstavlja zakonske ovire za vračilo nezazidanega stavbnega zemljišča v naravi.

Drugostopni organ je pritožbi A.A. in pritožbo Občine ... zavrnil. V obrazložitvi se je strinjal z razlogi organa. Glede ugovorov tožeče stranke pa navaja, da ni predložila nobenih konkretnih dokazil, da dejansko stanje ne bi bilo popolno in pravilno ugotovljeno, ravno tako pa ne dokazil o obstoju ovir po ZDen za vračilo parcele v naravi.

Tožeča stranka izpodbija odločbo in meni, da je odločitev preuranjena, ter bi moral upravni organ dejansko stanje ugotoviti s pomočjo izvedenca – geodeta, ki bi na kraju samem ugotovil, ali parc. št. 600 k.o. ... v naravi sploh obstoji in ali je res del nekdanje parcele št. 538 k.o. .... V postopku se je parcela našla šele naknadno na podlagi podatkov .... Glede na to, da prej teh podatkov ni bilo, se tožeči stranki zdi čudno, da se je nepremičnina kar naenkrat našla. Za vračilo v naravi obstajajo tudi ovire, saj gre za zemljišče, ki se nahaja v bližini drugih športnih objektov. Z vrnitvijo v naravi bi bila bistveno okrnjena možnost izvajanja športnih dejavnosti, kamor spadata tudi dejavnost vzgoje in izobraževanja. Predlaga odpravo prvo in drugostopne odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A.A. smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna popolnost ugotovljenega dejanskega stanja glede na izpodbijano odločbo. Tožeča stranka dvomi, da je parcela št. 600 k.o. ... v celoti del podržavljene parcele št. 538. Meni, da je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica dejstva, da organ ni upošteval predloga tožeče stranke, da izvede ogled na kraju samem z izvedencem geodetske stroke.

Ugovor ni utemeljen. V postopku se je nesporno ugotovilo, da je ... posredovala spočetka nepopolno identifikacijsko potrdilo št. 35/2000, ki ga je po pozivu dopolnila z obravnavano parcelo št. 600, katere izmera odgovarja manjkajoči kvadraturi po starem identifikacijskem potrdilu bivše parcele št. 538. Da je parcela št. 600 del podržavljene parcele št. 538, za sodišče ni sporno. Odločitev organa temelji na listinah, ki jih je pridobil od ..., ki je izvorna evidenca o nastanku parcel in ki vodi tudi zgodovino njihovega nastanka. Dopolnjeno identifikacijsko potrdilo je neposredni dokaz o obstoju parcele št. 600 in njenem izvoru. Organ o njenem obstoju oziroma o spornih 2099 m2 ni sklepal zgolj preko posrednih dokazil npr. odločbe o podržavljenju in podatkov zemljiške knjige. Iz navedenega sodišče ne more slediti ugovoru tožeče stranke, da jo čudi, da se je parcela „našla“. Glede na poslane parcelnike, mape, je parcela obstajala, le identifikacijsko potrdilo je pomotoma, kot je ... sama navedla, ni zaobseglo. Nepotrebno bi bilo zato na podlagi tako pavšalnih ugovorov, kot jih je v postopku navajala tožeča stranka, izvajati dokaz z izvedencem geodetske stroke na kraju samem, da bi se ugotovilo, ali parcela res obstoji in ali je res del nekdanje parcele št. 538. Identifikacijsko potrdilo potrjuje njen izvor, mape skozi zgodovino in orto foto posnetki pa njeno lego znotraj podržavljene parcele št. 538. Utemeljen pa tudi ni ugovor o podanosti ovire za vrnitev v naravi, ker gre za zemljišče, ki se nahaja v bližini drugih športnih objektov. Po mnenju tožeče stranke, bi bila z vrnitvijo v naravi bistveno okrnjena možnost izvajanja športnih dejavnosti, kamor spadata tudi dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ugovor ni utemeljen iz razlogov, ki jih je navedel že drugostopni organ. Na zemljišču se športni objekti ne nahajajo niti ne v neposredni bližini. Vsa navedena dejstva pa ne utemeljujejo nobene od ovir določene v 19. členu ZDen (Uradni list RS/I, št. 27/91, RS, št. 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93 – odl. US, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 13/98 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 60/99 – odl. US, 66/00, 11/01 – odl. US, 54/02 – odl. US in 18/05 – odl. US). Tudi ne, da je zemljišče nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo športnih objektov. Odločitev organa temelji na popolno ugotovljenem dejanskem stanju in na pravilni uporabi materialnega prava.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.