Jedro

V nepravdnem postopku je mogoče le delitev tistega premoženja, glede katerega ni spora, da o tem, da sploh gre za skupno premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se skupno premoženje, ki je last pravdnih strank, razdeli tako, da predlagajoča stranka V.P. postane izključni lastnik garaže na parc.št. 118/72 vl.št. 874 k.o. (vrednost 667.645,00 SIT), nasprotna udeleženka B.P. pa postane izključna lastnica trosobnega stanovanja št.14 v četrtem nadstropju stanovanjske stavbe 14 (vrednost 10.780.548,00 SIT); nasprotna udeleženka pa je dolžna predlagatelju izplačati razliko med vrednostjo pripadajočega deleža na skupnem premoženju in vrednostjo v izključno last prejetega premoženja v višini 5.056.725,50 SIT. Nasprotni predlog za delitev enosobnega stanovanja je sodišče zavrnilo. Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in "kršitev zakona" pritožuje nasprotna udeleženka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica navaja, da je sodišče za dne 1.2.2001 razpisalo narok, čeprav je sodišče zaprosila za preložitev, ker je imela že rezerviran in plačan dopust. Sodišče je tako svojo odločitev sprejelo le na podlagi predloga predlagatelja in pa cenitve stanovanja, ki je bilo v solasti obeh strank. Stranki pa sta se ves čas dogovarjali, da bi se lastninska pravica V.P. prenesla na skupno mld. hči. Tak dogovor naj bi bil sklenjen zato, ker sta oba "dejansko odkupila stanovanje, ki je sicer formalno vpisano kot lastninska pravica P.P., dejansko pa sta to stanovanje odkupila oba udeleženca." Na pritožbo je odgovoril predlagatelj. Navaja, da so pritožbene navedbe irelevantne ter da pomeni pritožba le zavlačevanje postopka. Pritožba ni utemeljena. Pritožničina navedba, da je sodišče zaprosila, naj preloži za 1.2.2001 razpisan narok, je neresnična. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke prosil za preložitev naroka z dne 7.12.2000 ter je sodišče tej prošnji ugodilo in narok preložilo na 1.2.2001. V nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja je mogoče odločati le, kadar med udeleženci ni spora o tem, katere stvari sodijo v skupno premoženje. Drugi odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP tako določa, da sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Ker je bil ta pogoj izpolnjen le glede stanovanja ter garaže na parc.št. 118/72 vl.št. 874 k.o., ne pa tudi glede enosobnega stanovanja, je odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotni predlog zavrne, zakonita in pravilna. To stanovanje je namreč kupila P.P., nasprotni udeleženec ne priznava, da gre za nepremičnino, ki spada v skupno premoženje in nasprotna udeleženka tega tudi ni z ničemer izkazala. Določitev predmetov, ki sodijo v skupno premoženje, pa je predmet pravdnega postopka. Iz tega razloga so tudi vsa pritožbena prizadevanja za drugačno rešitev v tem postopku neutemeljena. Glede odločitve pod I. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je pritožba prav tako neutemeljena. Pritožnica zgolj pavšalno navaja, da je sodišče zagrešilo "kršitve zakona", ne pojasni pa, katerega zakona in v čem so podane kršitve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določbe 13. poglavja ZNP. Pravila tega poglavja, ki govorijo o delitvi solastnega in skupnega premoženja, je sodišče uporabilo pravilno. Opravila se je fizična delitev in temu pritožnica niti ne nasprotuje ter ne predlaga drugačne fizične delitve ali celo morebitne civilne delitve. Pritožnica se sklicuje ne nek dogovor, da bi solastni del predlagatelja dobila hči obeh udeležencev. Pritožbeno sodišče ji v zvezi s tem pojasnjuje, da sklenitev takšnega dogovora sodi v sfero svobode strank in soglasja njune volje. Do tega pa očitno ni prišlo ter je bil pred sodiščem sprožen predlog za uvedbo nepravdnega postopka. Ob nespornih odločilnih dejstvih (deleža na predmetih delitve in vrednosti le-teh) je nato sodišče delitev opravilo v skladu s pravili ZNP. Pritožba je neutemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).