Jedro

Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.

Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za objavo popravka na objavo z naslovom „...“ z dne ... 2015 v spletnem mediju, ki ga ureja toženka, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker naj v pretežnem, vsekakor v prevelikem, delu ne bi predstavljal odgovora na objavo, in drugič, ker naj bi bil zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila. Tožnici je v posledici zavrnitve njenega zahtevka naložilo, da toženki plača njene pravdne stroške.

2. Tožnica se proti sodbi pritožuje, uveljavlja vse po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) predvidene razloge, zatrjuje pa še kršitev 40. čl. Ustave RS in 6. čl. EKČP. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bi se njeni zahtevi za objavo popravka ugodilo, ter povračilo vseh stroškov postopka, pritožbene pa tudi opredeljuje. Nasprotuje obema razlogoma za zavrnitev in to podrobno in izčrpno utemeljuje, s primerjanjem posameznih delov objavljenega besedila, popravka, katerega objavo zahteva, in razlogov sodišča prve stopnje. Temu mestoma očita tudi prekoračitev trditvene podlage, nejasne in nasprotujoče si ter protispisne razloge.

3. Pritožba ni bila vročena v odgovor nasprotni stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva, ki niso bila niti sporna (sama objava in njena vsebina), napak pri vodenju postopka ni zagrešilo, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Izpodbijana sodba nima očitanih pomanjkljivosti; vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti, zato kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana, kakor tudi ne očitana kršitev po 15. tč. istega zakonskega določila. Sodišče ni napravilo nobenih napak pri samem povzemanju gradiva v razloge svoje sodbe.

7. Tudi razpravnega načela sodišče prve stopnje ni kršilo. Toženkine obrambe z oceno, da gre pri zahtevanemu popravku za tožničino mnenje in nepotrebno dopolnjevanje popravka, v ničemer ni prekoračilo, saj je jasno, da gre pri tem za oceno sodišča, ne za navedbo (tožene) stranke. Zato tudi s tem zatrjevane kršitve Ustave RS in EKČP pritožbeno sodišče ne ugotavlja.

8. Ni sporno, da je bilo ... 2015 na spletni strani www... objavljeno besedilo, v katerega je vstavljena še fotografija golobov, z naslovom: „...“, ki se je v celoti glasil takole: „Novinarka N. N na lastno pest kazensko preganja A. A., lastnico hiše na B., ki jo je nekaj časa imela v najemu, in sicer zaradi kršitev nedotakljivosti stanovanja. N. N. očita A. A. dva nedovoljena vstopa v hišo, A. A. pa N. N., da je v hišo naselila golobe, ki so povzročili pravo razdejanje. V začetku leta 2012 je v javnosti odjeknila zgodba družine L., ki je stanovanje v P. vrsto let oddajala N. N. Ker novinarka menda zanj nekaj časa ni plačevala najemnine, so L. vlomili v notranjost in onemeli od začudenja. Kupi golobjega dreka so bili povsod, mrtvega ptiča so našli celo v hladilniku. Tožilstvo je zoper N. N. vložilo obtožni predlog zaradi uničenja najemniškega stanovanja, postopek pa trenutno poteka pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Podobno izkušnjo z N. N. je imela A. A., lastnica kakih 100 kvadratnih metrov velike hiše na B., ki jo je novinarki avgusta 2011 za eno leto oddala v najem. N. N. jo zdaj kazensko preganja zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja, za kar je predvidena denarna kazen ali do enega leta zapora. N. N. očita A. A. dva nedovoljena vstopa v hišo, in sicer decembra 2011, ko je nastalo situacijo brez uspeha v soju luči s televizijskih kamer reševala starosta slovenskega žurnalizma M. J., in januarja 2012, ko je A. A. na vhodnih vratih zamenjala ključavnico. Včeraj je ljubljanska okrajna sodnica T. L. J. zaslišala K. A., nekdanjo sosedo N. N. na B., ki z obdolženo kljub enakemu priimku ni v krvnem sorodstvu. K. A. je povedala, da je med A. A. in N. N. prišlo do nesoglasij, ker je novinarka v hišo naselila golobe. A. A. je zahtevala, da se N. N. odseli, a se ni hotela, zato je med njima »prišlo do cele vrste stvari«. K. A. je še povedala, da jo je N. N. ob vselitvi večkrat prosila, da ji pomaga očistiti notranjost hiše, kar je tudi storila. Pred vselitvijo N. N. je bila nepremičnina namreč nekaj časa prazna. N. N. je zoper A. A. vložila tudi civilno tožbo zaradi motenja posesti, v kateri je trdila, da ji je lastnica kljub najemni pogodbi in neposredni posesti ter uporabi celotne stanovanjske hiše z zamenjavo ključavnic onemogočila vstop v hišo do njenih stvari in opreme ter da je s tem motila njeno dotedanjo mirno posest na stanovanju. A. A. je na drugi strani trdila, da je N. N. hišo zapustila prostovoljno, ko je primer odjeknil v javnosti, ključavnice pa je zamenjala po tem, ko so jo o odselitvi obvestili sosedje. Ljubljansko okrajno sodišče je presodilo v korist A. A., sodbo pa je potrdilo tudi višje sodišče. Sodišče je ugotovilo, da je N. N. kljub golobom v hiši bivala do druge polovice decembra, ko je v njej prenehala prenočevati, potem je v hišo hodila občasno, januarja 2012 pa je hišo čistila in premeščala golobe. Čeprav je sodišče ugotovilo, da je bila N. N. posestnica hiše tudi 31. januarja lani, ko je A. A. zamenjala ključavnice, s čimer ji je bila ta posest onemogočena, je njeno tožbo zavrnilo. N. N. je namreč svojo posest izvrševala v nasprotju z namenom sklenjene najemne pogodbe, ko je hišo brez vednosti lastnice spremenila v zavetišče za golobe, ki so hišo onesnažili z iztrebki in lastnici povzročili veliko škodo.

9. Tožnica pa zahteva objavo popravka z naslednjo vsebino: „N. N. odgovarja!“ V članku z naslovom „...“, ki je bil objavljen dne ... 2015 na spletni strani www... so bile objavljene neresnične in za N. N. žaljive trditve ter z njimi prizadeta čast in dobro ime.

A. A. ni lastnica hiše na B., kot je predstavljeno v članku. V nobenem postopku svojega lastništva nad hišo na B. A. A. ni izkazala. V objavi z dne 06.02. 2015 je bila tako neupravičeno predstavljena v vlogi lastnice in posledično tudi v vlogi osebe, ki bi bila upravičena v nepremičnino na B. vstopati in v zvezi z njo zahtevati najemnino ali izselitev. Poleg tega je opozoriti, da N. N. ni oseba, ki bi v katerokoli nepremičnino (bodisi tisto v P. ali pa v hišo na B.) naselila golobe. N. N. nima ne sposobnosti ne zmožnosti, da bi vplivala na to, kam se bodo golobi ali druge živali naselile oz. kateri prostor bodo uporabljale za svoje bivanje. Ravno tako nima ne sposobnosti ne zmožnosti, da bi vplivala na to,kje in kako bodo golobi ali druge živali opravljale svoje biološke potrebe. N. N. je svojim najemodajalcem plačala najemnino, do katere so upravičeni. Nedvomno pa ni dolžna plačati najemnine v primerih, ko ji najemodajalec krati uporabo nepremičnine na način, da sam vstopa v nepremičnino, da na nepremičnini menjava ključavnice ter z drugimi podobnimi dejanji onemogoča rabo nepremičnin, kar se je dogajalo v primeru nepremičnin iz objave.

10. Že na prvi pogled je jasno, da zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave (6. alineja 1. odst. 31. čl. ZMed) ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je namreč upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo. V tem je treba pritožbi pritrditi.

11. Vendar pa se pritožbeno sodišče strinja s presojo prvostopenjskega, da je podan odklonitveni razlog po 2. alineji 1. odst. 31. čl. ZMed, torej izjema, ki preprečuje pravilo, da se zahtevani popravek pač objavi. Popravek, objavo katerega zahteva tožnica, v ničemer ne odgovarja na bistvena sporočila v obvestilu, ki so, kot je razvidno iz navedenega teksta zgoraj, da tožnica toži A. A., ta pa njo, … da je v javnosti 2012 odjeknila zgodba o tožnici, da je tožilstvo vložilo obtožni predlog, da potekajo sodni postopki, kateri, kaj je v katerem sodišče ugotovilo in kaj je povedala katera priča ... Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden (4. odst. 26. čl. ZMed). Tožnica s svojim besedilom (ki ga za popravek tudi zelo nenavadno naslovi) tako ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov (prim. 6. in 7. čl. ZMed).(1) Zgolj trditev, da A. A. ni lastnica, čeprav je v obvestilu navedeno, da tožnico ta oseba toži kot lastnica, ni bistvo obvestila in objave popravka ne opravičuje, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ki je pravilno poudarilo tudi pravilo, da mora biti popravek ustrezen v celoti, sicer se ne more objaviti (ker se ga ne sme ne krajšati ne spreminjati; 1. odst. 27. čl. ZMed).

12. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP;pritožnica mora sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).

Op. št. (1): Primerjava z zadevo tukajšnjega pritožbenega sodišča, kjer je proti urednici tiskane izdaje istega medija uspela (sodba II Cp 562/2015 z dne 27. januarja 2015), tožnici v tej zadevi ne more pomagati. Čeprav so bili posredno obravnavani isti dogodki, ki zadevajo tožnico, je šlo tam za drug tekst z drugačno obliko in vsebino, za tekst, ki je neposredno opisoval domnevno tožničino ravnanje („Novinarka v stanovanje naselila golobe“).