Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revizija se zavrže.
1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 1. 4. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 26. 9. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 28. 4. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko odločbo. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se tožeči stranki za tam navedeno premoženje prizna odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 98.540,98 DEM.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov.
6. Tožeča stranka tako v tožbi kot tudi reviziji kot sporno vrednost navaja evrsko protivrednost odškodnine v obveznicah SOD, ki ji je bila priznana z izpodbijanim upravni aktom (50.383,20 EUR). Torej v obsegu, v katerem je tožeča stranka v postopku denacionalizacije sicer uspela. Pravica stranke, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, pa je njena zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Ker vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.