Jedro

Bistvena je ugotovitev Vrhovnega sodišča v povezavi s preizkusom obstoja pravnega interesa v obravnavanem primeru, da se pravni položaj revidentke, če bi prišlo do meritorne obravnave in do ugoditve reviziji, ne bi mogel spremeniti, zato njen pravni interes za revizijo v tej zadevi ni (več) podan. Toženka je namreč na podlagi izpodbijane sodbe v ponovljenem postopku že izdala nov upravni akt, s katerim je uvedla postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije, za namen prenove A., na nepremičninah parc. št. 27/9 in 27/12, obe k.o. ..., ki predstavljata pripadajoče zemljišče tudi k stavbi št. 145 k.o. ..., pri kateri je na posameznem delu št. 103 vknjižena lastninska pravica v korist zavezanca - tožnika. Izdaja novega upravnega akta po tem, ko je bil z izpodbijano sodbo prejšnji odpravljen, pomeni, da je v celoti vzpostavljeno novo pravno stanje. Vrhovno sodišče pa v tem revizijskem postopku ne more in ne sme posegati v pravno stanje, ki ga vzpostavlja novo izdani upravni akt.

Izrek

I.Revizija se zavrže.

II.Stranka z interesom je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 559,98 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 37. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo sklep Upravne enote Ljubljana (v nadaljevanju toženka) št. 352-122/2024-6224-3 z dne 17. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da se uvede postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije (v nadaljevanju stranka z interesom), za namen prenove A., na nepremičninah parc. št. 27/9 in 27/12, obe k.o. ..., ki predstavljata pripadajoče zemljišče tudi k stavbi št. 145, k.o. ..., pri kateri je na posameznem delu št. 103 vknjižena lastninska pravica v korist zavezanca - tožnika in da dokler postopek omejitve lastninske pravice ni pravnomočno končan, brez soglasja upravičenke ni dopusten promet s tema nepremičninama niti njuno bistveno spreminjanje, pravni posel, sklenjen v nasprotju z navedenim, pa je ničen.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 predhodno že zavrglo s sklepom I U 1643/2024-7 z dne 2. 10. 2024. Vrhovno sodišče pa je s sklepom I Up 279/2024 z dne 17. 2. 2025 tožnikovi pritožbi zoper navedeni sklep ugodilo, ga razveljavilo ter zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v ponovni postopek, v katerem je to zavzelo stališče, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje razlogov o obstoju zakonskih (vsebinskih) pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v fazi izdaje sklepa o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice po 210. členu Zakona o urejanja prostora (v nadaljevanju ZUreP-3). Po presoji Upravnega sodišča je takšna odsotnost obrazložitve izpodbijanega sklepa bistvena, saj upoštevaje vsebino tožbenih navedb onemogoča preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa. To stališče je utemeljilo na ugotovitvi, da je toženka v izpodbijanem sklepu povzela zgolj vsebino zahteve stranke z interesom kot razlastitvene upravičenke, navedla relevantne zakonske določbe, ugotovila, da je zahteva popolna, naštela zahtevi priložene dokumente in pri nekaterih njihovo vsebino, v zvezi z odločitvijo o omejitvi lastninske pravice pa zgolj prepisala določbo četrtega odstavka 210. člena ZUreP-3.

3.Stranka z interesom (v nadaljevanju revidentka) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki mu je Vrhovno sodišče delno ugodilo in revizijo s sklepom X DoR 43/2025-4 z dne 28. 5. 2025 dopustilo glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 37. člen ZUS-1 s tem, ko je štelo, da ima sklep o uvedbi postopka takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, čeprav vsebuje navedbo zahteve s prilogami, izrek, obrazložitev (z navedbo dejanskega stanja), zakonske pogoje za uvedbo postopka po ZUreP-3 ter ugotovitev, da je zahteva popolna, in je s takim postopanjem stranko z interesom prikrajšalo/onemogočilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave ter jamstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, še posebej upoštevaje določbe členov 209., 210., 220. in 221. ZUreP-3, ki ne predpisujejo kontradiktornega oziroma posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo sklepa o uvedbi postopka?

4.Zoper navedeno sodbo je revidentka na podlagi sklepa o dopustitvi revizije vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu (1. in 2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje Upravnemu sodišču oziroma naj ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno ter s sodbo ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo zavrne in revidentki naloži v plačilo stroške, ki so mu nastali z revizijskim postopkom.

6.Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

7.Revidentka je po pozivu 10. 8. 2026 Vrhovno sodišče seznanila, da je toženka dne 11. 4. 2025 na podlagi izpodbijane sodbe Upravnega sodišča v ponovljenem upravnem postopku izdala nov sklep o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice št. 352-122/2024/6224-25, ki ga prilaga. Trdi, da ima še vedno pravni interes za odločanje sodišča v tem upravnem sporu.

K I. točki izreka

8.Revizija ni dovoljena.

9.ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 374. členu določa, da se nedovoljena revizija zavrže s sklepom (prvi odstavek). Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa (drugi odstavek istega člena). Na pravni interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku.

10.Revident nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. To velja tudi za stranko z interesom v upravnem sporu. Taka izjemna situacija je po presoji Vrhovnega sodišča podana v obravnavani zadevi.

11.Revidentkin pravni interes v tem upravnem sporu - kot upravičenke iz naslova začasne uporabe nepremičnin, ki jih potrebuje za uresničitev razlastitvenega namena - je v prizadevanju, da je odločitev toženke oziroma njena pravna stališča, na katerih temelji izpodbijani sklep, presojena kot zakonita, saj ima izpodbijani sklep zanjo pozitivne učinke, ki se odražajo v začasnih upravičenjih na tožnikovih nepremičninah. V tem prizadevanju želi v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem - kot stranka z interesom - vsebinsko sodelovati s podajo navedb in morebitnim predlaganjem dokazov zanje, kar pa ji je bilo s tem, ko se je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pri svoji odločitvi (odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve toženki v ponovni postopek) oprlo na prvi odstavek 37. člena ZUS-1,¹ onemogočeno. V takem primeru je revidentka upravičeno želela pridobiti revizijsko odločitev Vrhovnega sodišča, v kateri bi to podalo drugačna pravna stališča od tistih, ki jih je v svoji sodbi zavzelo Upravno sodišče, tako da bi reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter potrdilo odločitev toženke v obravnavani zadevi oziroma izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v ponovno odločanje, hkrati pa tudi s precedenčnim učinkom v nadaljnjih vsebinsko enakih zadevah.

12.Vendar pa je bistvena ugotovitev Vrhovnega sodišča v povezavi s preizkusom obstoja pravnega interesa v obravnavanem primeru, da se pravni položaj revidentke, če bi prišlo do meritorne obravnave in do ugoditve reviziji, ne bi mogel spremeniti, zato njen pravni interes za revizijo v tej zadevi ni (več) podan. Toženka je namreč na podlagi izpodbijane sodbe v ponovljenem postopku že izdala nov upravni akt, s katerim je uvedla postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije, za namen prenove A., na nepremičninah parc. št. 27/9 in 27/12, obe k.o. ..., ki predstavljata pripadajoče zemljišče tudi k stavbi št. 145 k.o. ..., pri kateri je na posameznem delu št. 103 vknjižena lastninska pravica v korist zavezanca - tožnika. Izdaja novega upravnega akta po tem, ko je bil z izpodbijano sodbo prejšnji odpravljen, pomeni, da je v celoti vzpostavljeno novo pravno stanje. Vrhovno sodišče pa v tem revizijskem postopku ne more in ne sme posegati v pravno stanje, ki ga vzpostavlja novo izdani upravni akt.

13.Z izdajo novega upravnega akta je tako obravnavani spor postal nerelevanten in s tem tudi dopuščeno revizijsko vprašanje glede pravilnosti uporabe prvega odstavka 37. člena ZUS-1 ter revidentkino (vsebinsko) sodelovanje v tem upravnem sporu pred Upravnim sodiščem, saj revidentka v tem sporu ne more doseči ničesar več.

14.V svojem odgovoru na poziv Vrhovnega sodišča revidentka sicer navaja, da je njen pravni interes v konkretnem primeru treba razumeti širše oziroma v kontekstu, ali ima sporno stališče izpodbijane sodbe v prihodnje lahko vpliv na upravne in druge postopke. Vendar tako stališče ni utemeljeno. Namen revizijskih postopkov ni v teoretičnem izpraševanju o pravilnosti stališč sodišč in podajanju teoretičnih smernic sodni praksi. V postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča v posamičnem sporu, v katerem se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva. Zato je treba v tem kontekstu razumeti njihov pomen ter vpliv na razumevanje in razvoj prava.

Tako se za nekatera dopuščena revizijska vprašanja lahko izkaže, da se v konkretnem sporu zastavljajo samo (še) na teoretični ravni.

Takšna vprašanja pa ne terjajo odgovora revizijskega sodišča. Tudi v obravnavanem primeru se je po tem, ko se je revizijsko sodišče seznanilo z novim upravnim aktom, izdanim 11. 4. 2025 v ponovljenem postopku na podlagi v tem revizijskem postopku izpodbijane sodbe, izkazalo, da je sporno pravno stanje v celoti nadomeščeno z novim pravnim stanjem. Odgovor na revizijsko vprašanje, ali je bilo postopanje Upravnega sodišča pri izdaji izpodbijane sodbe pravilno in zakonito, ima zato v konkretni situaciji lahko zgolj še teoretični vpliv, kajti za odločitev v obravnavanem postopku ni več pravno odločilen.

Tako revidentkine navedbe v odgovoru na poziv Vrhovnega sodišča, da je odločitev glede revizijskega vprašanja pomembna z vidika upoštevanja načela pravne varnosti in načela ekonomičnosti, saj se pred pristojnim organom vodi večje število istovrstnih postopkov, pri čemer njene navedbe niti niso konkretizirane, ne morejo vplivati na odločitev Vrhovnega sodišča v tem revizijskem postopku.

15.Po navedenem je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP in 377. člena istega zakona v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka

16.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker revidentka z revizijo ni uspela, je dolžna v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožniku povrniti njegove stroške revizijskega postopka.

17.Vrhovno sodišče je tožniku, ob upoštevanju priglašenih stroškov in v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), priznalo nagrado za odgovor na revizijo (tar. št. 30/5 OT) in 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV, skupaj torej 559,98 EUR.

18.Tako odmerjene stroške je revidentka dolžna tožniku povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

Glasovanje

19.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

1.Po prvem odstavku 37. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor, če ima akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne.

2.Sodbe VSRS: III Ips 89/2010 z dne 13. 9. 2011 (6. in 7. točka obrazložitve), II Ips 27/2025 z dne 10. 12. 2025 (46. točka obrazložitve), II Ips 42/2020 z dne 18. 9. 2020 (14. in 15. točka obrazložitve) in II Ips 95/2020 z dne 27. 1. 2021 (16. točka obrazložitve).

3.Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, v: N. Betetto in drugi, Liber amicorum Anton Gašper Frantar, Ljubljana: Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 2020, stran 226-227.