Jedro

Glede na to, da je podlaga za izterjavo denarne kazni po sklepu, izpodbijanem v obravnavani zadevi, sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil odpravljen s sodbo, je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je iz tega razloga treba odpraviti. Zato se sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v tem upravnem sporu, saj se ugovori nanašajo na (sedaj že) odpravljeni sklep o dovolitvi izvršbe. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom o izterjavi denarne kazni brez podlage poseženo v tožnikove pravice, ima tožnik pravni interes za vložitev predmetne tožbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Občinske uprave občine Piran št. 3526-2/2010 z dne 24. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil: da se denarna kazen iz 3. točke sklepa o dovolitvi izvršbe št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011 v višini 300,00 EUR izterja (1. točka izreka); da se tožniku daje opozorilo, da v naknadnem roku 30 dni po vročitvi tega sklepa omogoči izpolnitev naložene obveznosti, navedene v 1. točki sklepa o dovolitvi izvršbe št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011 (2. točka izreka) ter da če tožnik tudi v naknadno odrejenem roku iz 2. točke izreka tega sklepa ne omogoči izpolnitve naložene obveznosti, je dolžan plačati denarno kazen v višini 500,00 EUR (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bilo tožniku s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 4. 1. 2011 dano opozorilo, da v roku 30 dni po njegovi vročitvi etažnim lastnikom večstanovanjske stavbe na naslovu ... omogoči izpolnitev obveznosti, naložene s strani Inšpektorata RS za okolje in prostor - Stanovanjske inšpekcije, to je sanirati pohodno teraso pri stanovanju št. 25 – A. v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., in sicer vse sloje do AB plošče, obrobe terase in odtok meteornih voda s te terase v skladu z gradbeno stroko in Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj. Zagrožena mu je bila denarna kazen v višini 300,00 EUR, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Ker se je rok za izpolnitev obveznosti neuspešno iztekel, se mu po drugem odstavku 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu je določen nov rok za izpolnitev obveznosti in zagroženo z novo, višjo kaznijo.

Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami odgovarja, da so pritožbene navedbe, da bi morali biti v odločbi Inšpektorata zavezanci vsi etažni lastniki in ne le on, neupoštevne, saj se ne nanašajo na samo izvršbo, temveč na odločbo, ki je predmet izvršitve. V zvezi s pritožbeno navedbo, da imajo preostali etažni lastniki namen izvršiti odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor drugače, kot je to zahtevano v odločbi, pojasnjuje, da etažni lastniki sploh še niso imeli možnosti pristopiti k izvršitvi odločbe. Tako je nemogoče vnaprej zaključiti, da izvršitev odločbe ne bo takšna, kot je zahtevano z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Kolikor etažni lastniki ne bodo spoštovali navedene odločbe, bo tožnik to dejstvo lahko pravno uveljavljal. Tožnik v tožbi navaja, da se v postopku št. 3526-2/2010 pri toženki izvršuje odločba Stanovanjske inšpekcije z dne 16. 12. 2009, s katero je etažnim lastnikom stavbe na naslovu ... stanovanjski inšpektor naložil sanacijo pohodne terase pri tožnikovem stanovanju. Ta odločba se v postopku pri toženki izvršuje tako, da toženka k izvršitvi denarno prisiljuje tožnika. Tožnik pa že ves čas ugovarja svojo pasivno legitimacijo, saj odločba kot takšna k izpolnitvi zavezuje vse etažne lastnike in ne le njega (tudi inšpektor je predlagal izvršbo zoper zavezance in ne konkretno zoper njega). Poudarja pa tudi, da sanaciji ne nasprotuje, pač pa zahteva, da se ta izvrši tako, kot je zapisana. Sanacijo terase dovoli. Ta se je z dnem 7. 11. 2012 dejansko tudi pričela izvajati. To je takoj, ko je upravnik pristopil k njeni izvedbi. Za denarno prisiljevanje tožnika tako ni nobenega razloga. Meni, da mora odločbo inšpekcije za etažne lastnike izvršiti upravnik. Kot upravnik je sedaj v registru upravnikov vpisana družba B. d.o.o., pri čemer pa tožnik pogodbo o upravljanju izpodbija pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Izpostavlja tudi, da toženka legitimitete upravnika sploh ni ugotavljala, kljub tožnikovemu opozorilu, da ta družba ni pravilno izbrani upravnik. Tako je tožnik prepričan, da je celotni izvršilni postopek, ne le postopek izvrševanja denarne kazni 300,00 EUR, ki se izpodbija s predmetno tožbo, v celoti neutemeljen. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep ter odločbo druge stopnje odpravi, toženki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti neupravičeno zarubljeni denarni znesek v višini 300,00 EUR in stroške postopka rubeža v višini 25,00 EUR po sklepu Carinskega urada Celje z dne 19. 10. 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da ji naloži tudi plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izterjavi denarne kazni v višini 300,00 EUR od zavezanca – tožnika, na podlagi 3. točke izreka sklepa o dovolitvi izvršbe Občinske uprave občine Piran št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011; o določitvi naknadnega roka za izpolnitev obveznosti, navedene v 1. točki izreka sklepa o dovolitvi izvršbe št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011 ter o grožnji z višjo denarno kaznijo, če naložene obveznosti ne bo izpolnil v naknadnem odrejenem roku.

Sodišče ugotavlja, da je Upravno sodišče s sodbo IV U 107/2013 z dne 4. 6. 2013 ugodilo tožbi tožnika ter odločbo Občine Piran, Občinske uprave št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

Glede na to, da je podlaga za izterjavo denarne kazni po sklepu, izpodbijanem v obravnavani zadevi, sklep o dovolitvi izvršbe Občinske uprave občine Piran št. 3526-2/2010 z dne 4. 1. 2011, ki je bil, kot že povedano, odpravljen s sodbo Upravnega sodišča IV U 107/2013, je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je iz tega razloga treba odpraviti. Zato se sodišče tudi ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov v tem upravnem sporu, saj se ugovori nanašajo na (sedaj že) odpravljeni sklep o dovolitvi izvršbe.

Ker je bilo po povedanem z izpodbijanim sklepom o izterjavi denarne kazni brez podlage poseženo v tožnikove pravice, sodišče sodi, da ima tožnik pravni interes za vložitev predmetne tožbe.

Po zgoraj navedenem je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrniti istemu organu v ponovni postopek, v zvezi s katerim sodišče dodaja, da pomeni sklep o izterjavi denarne kazni izvršitev sklepa o dovolitvi izvršbe ob predpostavki, da zavezanec sklepa o dovolitvi izvršbe ni prostovoljno izpolnil. Tako bo moral prvostopenjski organ v ponovnem postopku upoštevati, da je sklep o izterjavi denarne kazni lahko izdan šele na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, in sicer samo v primeru, da je v postopku ugotovljeno, da zavezanec v določenem mu roku obveznosti ni prostovoljno izpolnil. Izrek o stroških postopka pa temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/13).