Jedro

Predmetna gradnja je novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Za to gradnjo ni bil izdano gradbeno dovoljenje , kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške tega upravnega spora.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da morata inšpekcijska zavezanca (prva tožnica in drugi tožnik v tem upravnem sporu) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo lesenega montažnega objekta tlorisne velikosti 7,30 x 5,5 m, etažnosti pritličje + mansarda z dozidavo na JV strani tlorisne velikosti 2,50 m x 3,50 m, skupna površina objekta znaša 89,05 m2, ki je zgrajen na zemljiščih s parc. št. 624/1 in 624/2, obe k.o. 000 A., ki je izveden brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka); do 1. 8. 2020 na svoje stroške odstraniti ta objekt in vzpostaviti v prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); da so za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka prepovedana naslednja dejanja: - izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, - vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, - uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, - promet z njim ali zemljiščem, na katerem je, - overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter določitev hišne številke (4. točka izreka); da se objekt iz 1. točke izreka te odločbe po vročitvi odločbe označi s tablo (5. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da sta tožnika kot investitorja v letu 2013 pričela z gradnjo lesenega montažnega objekta tlorisne velikosti 7,30 x 5,5 m, etažnosti pritličje + mansarda z dozidavo na JV strani tlorisne velikosti 2,50 m x 3,50 m, pri čemer skupna površina objekta znaša 89,05 m2, ki je zgrajen na zemljiščih s parc. št. 624/1 in 624/2, obe k.o. 000 A. Lastnika teh zemljišč sta B. B. in C. C. (v tem upravnem sporu stranki z interesom). Po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013 in nadaljnji), veljavni ob pričetku gradnje, predstavlja tovrsten objekt nezahteven objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Prav tako po v času inšpekcijskega postopka veljavni Uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) gre za manj zahteven objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Za obravnavano gradnjo ni bilo izdanega gradbenega dovoljenja, zato šteje objekt za nelegalen objekt.

3.Tožnika sta se zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

4.Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi, podredno vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavo. Zahtevata tudi povrnitev stroškov tega postopka.

5.Tožnika navajata, da ukrepe v primeru nelegalnega objekta določa 82. člen Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), pristojnost za določitev primernega ukrepa in primernega roka za izvedbo pa prepušča inšpektorju. Konkretna odločitev je napačna, saj je inšpektor nesorazmerno in arbitrarno izbral najstrožji ukrep - odstranitev objekta, čeprav bi lahko izrekel ukrep bodisi odstranitve dela objekta bodisi drugačne sanacije objekta. Do ostalih možnih ukrepov se inšpektor ni niti opredelil. Ker v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, po katerih kriterijih naj bi bil določen rok primeren, tožnika vztrajata, da je določen rok prekratek za izvedbo tako obsežnih gradbenih del, kot je odstranitev objekta. Podana je tudi kršitev pravil postopka, ker je kršeno načelo sorazmernosti, saj pri določitvi roka ni bilo upoštevano, da gre pri odstranitvi objekta za ireverzibilen poseg in jima bo nastala nepopravljiva škoda, glede na vloženo ogromno sredstev in časa ter visečo legalizacijo tega objekta.

6.Po mnenju tožnikov je bila bistvena kršitev določb postopka storjena s tem, da se je izpodbijana odločba oprla tudi na uradni zaznamek št. 06122-1543/2019/8 z dne 12. 2. 2020, s katerim tožnika nista bila seznanjena. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.

7.Izpodbijana odločba je tudi neobrazložena, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka, in sicer v delu, ki se nanaša na neskladnost predmetnega objekta s PGD in v delu, ki se nanaša na primernost roka za odstranitev objekta. Organ pa tudi ni pojasnil, zakaj glede na to, da gre za lesen montažni objekt, tega ni mogoče uskladiti z že izdanim gradbenim dovoljenjem UE Pesnica št. 351-45/2010(404) z dne 18. 3. 2010. Tožnika še navajata, da sta bili pri izdaji izpodbijane odločbe kršeni načeli sorazmernosti, ker je v nasprotju z materialnim predpisom in brez obrazložitve med možnimi ukrepi po 82. členu GZ uporabljen najstrožji ukrep odstranitve celotnega lesenega objekta, ter načelo zakonitosti.

8.Toženka je po pozivu sodišča predložila upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

9.B. B. in C. C. kot stranki z interesom v tem upravnem sporu na tožbo nista odgovorili.

Glede oprave glavne obravnave

10.Sodišče je v zadevi 31. 3. 2025 izvedlo narok za glavno obravnavo, ki se ga ni udeležila nobena stranka, kljub pravilnemu vabljenju. Prva tožnica, obe stranki z interesom in tožena stranka so sicer podali izrecno pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo v in prebralo upravni spis ter predložene listinske dokaze strank, in sicer priloge tožnice A1-A5 in toženke B1-B2.

11.Sodišče je zavrnilo dokazne predloge tožnikov za zaslišanje tožnikov in ogled na kraju, saj je ugotovilo, da sta tožnika izvedbo teh dokazov predlagala v dokazne namene šele v tožbi v upravnem sporu. Ob tem v upravnem sporu tožnika nista podala opravičljivih razlogov, zakaj jih (upravičeno) nista mogla predlagati oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta, zato teh dokaznih predlogov sodišče skladno skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 v upravnem sporu ne sme upoštevati in je njihovo izvedbo zavrnilo. Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

12.Sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog za vpogled v gradbeno dovoljenje Upravne enote Pesnica št. 351-349/2024-6234-24 z dne 13. 9. 2024, ki ga je prva tožnica podala tekom upravnega spora, tj. v vlogi z dne 6. 3. 2025. Zavrnitev tega dokaznega predloga temelji na 52. členu ZUS-1, skladno s katerim se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta. Ta omejitev temelji na okoliščini, da se odločitev opira na dejansko stanje, ki obsega dejstva, ugotovljena s tedaj objektivno dosegljivi dokazi. Ker je navedeno gradbeno dovoljenje iz leta 2024, torej je nastalo po izdaji izpodbijane odločbe (in tudi po izdaji odločbe organa druge stopnje), je v tem upravnem sporu nedovoljen dokaz.

Odločanje sodišča

K I. točki izreka

13.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa dodaja sledeče.

14.V konkretni zadevi je sporna odločitev o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja, s katerim je ta tožnikoma naložil ustavitev gradnje objekta in njegovo odstranitev ter vrnitev v prejšnje stanje. Ni sporno, da se ukrep nanaša na leseni montažni objekt tlorisne velikosti 7,30 x 5,5 m, etažnosti pritličje + mansarda z dozidavo na JV strani tlorisne velikosti 2,50 m x 3,50 m, s skupno površino objekta 89,05 m2, ki je bil zgrajen na zemljiščih s parc. št. 624/1 in 624/2, obe k.o. 000 A.

15.V času izdaje izpodbijane odločbe veljaven 4. člen GZ določa, da je za novogradnjo treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, razen ko gre za izjeme iz 5. člena GZ, v obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da nobena od teh

ni bila podana. Podobno je tudi v času začetka gradnje (leta 2013) veljaven Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v 3. členu določal, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Izjema je bila gradnja enostavnih objektov, vendar v obravnavani zadevi ni šlo za tak objekt.

16.Po ugotovitvah upravnih organov in kar med strankami ni bilo sporno, je predmetna gradnja novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Tudi po presoji sodišča sta upravna organa pravilno ugotovila, da za to gradnjo gradbeno dovoljenje ni bil izdano, kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ. V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

17.Glede na citirano zakonsko določbo je gradbeni inšpektor tudi po presoji sodišča pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev objekta, saj ni nobenega razloga, da vzpostavitev v prejšnje stanje ne bi bila mogoča. Tožbene navedbe o nesorazmernosti izrečenega ukrepa so zato neutemeljene. Kolikor gredo te v smeri ukrepov, ki se izrečejo pri neskladni gradnji, pa sodišče pritrjuje drugostopnemu organu, da v obravnavanem primeru ne gre za neskladno, ampak za nelegalno gradnjo. Predloženo gradbeno dovoljenje Upravne enote Pesnica št. 351-45/2010 (404) z dne 18. 3. 2010 se nanaša na drugačen objekt drugačnih dimenzij in na drugem - sosednjem zemljišču, kot pravilno pojasnjuje drugostopni organ v svoji odločbi. Glede na to predmetne gradnje ni mogoče obravnavati kot gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim gradbenim dovoljenjem (drugi odstavek 83. člena GZ), kar je karakteristika neskladne gradnje, kot to določa 19. točka prvega odstavka 3. člena GZ, ampak gre za nelegalen objekt, to je objekt, ki se gradi ali je zgrajen brez gradbenega dovoljenja (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ). Izpodbijani ukrep je bil pravilno izrečen v skladu z 82. členom GZ in po presoji sodišča pri tem načelo sorazmernosti ni bilo kršeno.

18.Tožnika v tožbi zatrjujeta tudi kršitev pravil postopka (načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), ker tožnika nista bila seznanjena z uradnim zaznamkom št. 06122-1543/2019/8 z dne 12. 2. 2020. Kot je na ta ugovor ustrezno odgovoril že drugostopni organ, s tem ni bilo očitane postopkovne kršitve, saj je bilo s tem uradnim zaznamkom ugotovljeno le, da gradbeno dovoljenje za obravnavani objekt ni bilo izdano, o tem pa sta bila tožnika seznanjena že pred tem, na ogledu z dne 20. 8. 2019 in z zapisnikom tega ogleda.

19.Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je odločitev neobrazložena. Prvostopna obrazložitev vsebuje vse elemente, ki jih zahteva 214. člen ZUP, le-to pa je še dopolnil drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Trditev, da je "odločba neobrazložena v delu, ki se nanaša na neskladnost predmetnega objekta s PGD" je prav tako v nasprotju z relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, namreč da za gradnjo objekta ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Glede na to se upravni organ z vprašanjem "skladnosti s PGD" ni ukvarjal, saj za to ni bilo nobenega razloga. Glede trditve, da odločitev ni obrazložena v delu, ki se nanaša na primernost roka za odstranitev objekta, pa je ugotoviti, da to sicer res velja za prvostopno odločitev, je pa to nepravilnost odpravil organ druge stopnje, ki je ugotovil, da je rok glede na to, da gre za leseno-montažen objekt nezahtevne gradnje, primeren.

20.V zvezi z navajanji prvo tožnice, da si prizadeva za legalizacijo predmetnega objekta, pa sodišče pojasnjuje, da se v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe v času njene izdaje. Po zgoraj obrazloženem predmetna gradnja v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila legalizirana, niti ni bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje.

21.Navedbe prve tožnice, ki jih je navajala v vlogi z dne 6. 3. 2025, o tem, da stranki z interesom nista več lastnika obravnavanega zemljišča, da je prva tožnica uredila to črno gradnjo in je pridobila gradbeno dovoljenje Upravne enote Pesnica št. 351-349/2024-6234-24 z dne 13. 9. 2024, sodijo z vidika določb tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 med nedovoljene tožbene novote. Ta nova dejstva niso obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, zato jih sodišče v tem upravnem sporu ni upoštevalo in obravnavalo.

22.Tožnika s tožbo nista uspela omajati razlogov, na katerih je utemeljena izpodbijana odločba. Sodišče ugotavlja, da je pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred njeno izdajo pravilen, sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

23.Sodišče je o zahtevi tožnikov za povrnitev stroškov upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1To je, ko gre za enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt ali izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

2Oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, v vsakem primeru pa je gradbeno dovoljenje moralo biti izdano.

33.a člen ZGO-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 4, 82

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.