Jedro

V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor.

Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke št. ... z dne 7. 10. 2022 (4. točka tožbenega zahtevka), ter da je za odločanje o njem pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeni sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Kot materialnopravno zmotno šteje stališče sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek temelji na določbah ZGD-1. Ta zakon nikjer ne ureja imenovanja ali razrešitve vodilnega delavca, temveč ureja zgolj imenovanje in razrešitev poslovodstva. Prav tako se na določbe ZGD-1 v tožbi ni skliceval tožnik. Nenazadnje pa niti sodišče ne pojasni, na kateri določbi ZGD-1 utemelji svojo odločitev. Razrešitev vodilnega delavca sprejme poslovodstvo, torej delodajalec, vodilni delavec je imenovan in razrešen na podlagi notranje organizacijske strukture, zato niti teoretično ni mogoče izpodbijanega sklepa temeljiti na podlagi 8. oddelka 4. poglavja ZGD-1. Tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je predčasna razrešitev vodilnega delavca institut delovnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pristojnost se presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem). Vsebino spora tako določata predvsem tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se navaja v tožbi.1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) sprejema tako imenovano subjektivno - objektivno koncepcijo delovnega spora, po kateri je za opredelitev spora kot individualnega delovnega spora odločujoče tako, kdo so stranke postopka, kot tudi sama vsebina pravnega razmerja (podana morata biti oba kriterija).

6. Iz trditvene podlage tožbe, ki je bistvena za presojo izpodbijanega sklepa, izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu "svetovalec direktorja" v okviru osnovne enote A. Nazadnje je bil s sklepom poslovodstva tožene stranke dne 3. 12. 2021 imenovan na vodilno delovno mesto "vodje službe" v službi B. za določen čas trajanja mandata in sicer od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2025. Dne 7. 10. 2022 je tožena stranka sprejela sklep poslovodstva št. ..., s katerim je tožnika odpoklicala z delovnega mesta vodje službe B. Dne 12. 10. 2022 mu je pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "vodje službe" v službi B. tudi odpovedala. Tožnik s tožbo izpodbija tako sklep poslovodstva z dne 7. 10. 2022, kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 10. 2022. 7. Glede na tožbene navedbe se je sodišče prve stopnje neutemeljeno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva št. ... z dne 7. 10. 2022. V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke št. ... z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor. Pritožba namreč pravilno izpostavlja, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)2 ureja zgolj imenovanje in razrešitev poslovodnih oseb, ne ureja pa statusa vodilnih delavcev. Poseben položaj teh delavcev ureja delovno pravo, res da ne celovito, pa vendarle. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s sprem.) tako v 74. členu opredeljuje pojem vodilnega delavca, predvideva njegovo imenovanje, s čimer ne izključuje niti možnosti njegove razrešitve. Predčasna razrešitev3 vodilnega delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je torej institut delovnega prava.4 Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru, tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča. 8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo, ker je odvisna od končnega uspeha strank v postopku.

1 Primerjaj sklep VSRS VIII R 121/2006 z dne 18. 10. 2006 in sklep VSL II Cp 2022/2016 z dne 19. 10. 2016. 2 Ur. l. RS, št. 65/2009 - UPB s sprem. 3 Zakon jo sicer izrecno omenja v tretjem odstavku 74. člena v zvezi z vodilnim delavcem, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposliti za nedoločen čas. 4 Primerjaj: VSRS, opr. št. VIII Ips 203/2018, VIII Ips 241/2017.