Jedro

Le v primeru nezakonitosti javne dražbe oziroma neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico.

Iz spisa izhajajo pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem dolžnika na prvo javno dražbo, saj je sodišče prve stopnje dražbo opravilo na drug datum, kot izhaja iz odredbe o prodaji nepremičnine, poleg tega pa odredba z napačnim datumom dolžniku niti ni bila vročena osebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 2. 11. 2016 razveljavi, posledično pa se razveljavi tudi javna dražba o prodaji nepremičnine z ID znakom X, opravljena na naroku dne 21. 9. 2016, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Kupec M. B. in pritožnik A. A. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: "1. Nepremičnina z ID znakom X, last dolžnika A. A. do celote, se izroči kupcu M. B., ...

2. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi se v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom X vknjiži lastninska pravica na ime kupca ter izbrišejo: - hipoteka in zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku VL 132133/2014 z dne 5. 3. 2015, - hipoteka in zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku I 241/2016 z dne 26. 10. 2016."

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi s stroškovno posledico in priglaša pritožbene stroške. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročalo na napačen naslov in sicer na naslov K., na katerem dolžnik nikoli med tem postopkom ni imel niti stalnega niti začasnega niti dejanskega prebivališča. Dolžnik je imel namreč od leta 2011 do dne 15. 9. 2016 stalno bivališče na naslovu L., od 16. 9. 2016 dalje pa na naslovu K., na katerem je imel od 9. 2. 2015 tudi začasno prebivališče. Na naslovu K. je poštar pustil obvestilo o navedenem sklepu in mu ga je oseba, ki dejansko biva na naslovu K. tudi izročila, tako da je sam na pošti prevzel pošiljko, ki se je glasila na njegovo ime. Sicer pa nobenega od pisanj ni prejel, prav tako mu ni bila vročena odredba o prodaji nepremičnine z ID znakom X ter gre za kršitev 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Poudarja, da Okrajno sodišče v Kamniku odredbo o prodaji z dne 5. 8. 2016 dolžniku A. A. ni vročilo, zato niso bili izpolnjeni pogoji za opravo prve javne dražbe, kar pomeni, da je bila javna dražba dne 21. 9. 2016 izpeljana nezakonito in ne more ustvarjati posledic. Opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje z odredbo o prodaji z dne 5. 8. 2016 razpisalo prvo javno dražbo na dan 21. 9. 2019, izvedlo pa jo je očitno dne 21. 9. 2016. Tudi v kolikor bi šteli, da bi se dolžnik mogel in moral seznaniti z dejstvom razpisanja javne dražbe zaradi javne objave odredbe o prodaji, je prav tako zaključiti, da je sodišče z odredbo o prodaji na drug datum, kot je bila javna dražba dejansko izvršena, dolžniku onemogočilo ustrezno zavarovanje svojih pravic in interesov v tem izvršilnem postopku.

3. Kupec M. B. je po svojih pooblaščencih odgovoril na pritožbo ter predlagal zavrnitev pritožbe. V odgovoru na pritožbo opozarja, da je na javni dražbi dne 21. 9. 2016 pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, ki je po določilih 33. in 67. člena Ustave varovane v spektru varstva lastninske pravice. Opozarja tudi na 1. člen prvega protokola Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V konkretni zadevi je namreč kupec pristopil na javno dražbo, pred tem plačal varščino, kot najboljšemu dražitelju je bila nepremičnina tudi domaknjena. S tem pa je pridobil upravičeno pričakovanje, da bo pridobil lastninsko pravico pod pogojem, da plača kupnino v roku, določenem z odredbo o prodaji. Novela ZIZ-J ne pozna več posebne pritožbe zoper sklep o domiku, vendar pa je potrebno zato trenutek nastopa pričakovane pravice vezati na razglasitev sklepa o domiku na javni dražbi. Razveljavitev javne dražbe pomeni nedopusten poseg v pritožnikovo pričakovano pravico. Obrazlaga okoliščine, zakaj ne verjame, da dolžnik ni bil seznanjen z javno dražbo. Dolžnik je bil z razpisom prve javne dražbe seznanjen prek spletnega portala sodisce.si, kjer so se vse odredbe o javnih dražbah tudi javno objavile. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno uveljavlja kršitev absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko trdi, da sodišče prve stopnje odredbe o prodaji z dne 5. 8. 2016 dolžniku A. A. ni vročilo ter da s tem niso bili izpolnjeni pogoji za opravo prve javne dražbe. Višje sodišče ugotavlja, da iz spisa sodišča prve stopnje izhajajo pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem dolžnika na prvo javno dražbo. Iz odredbe o razpisu prve javne dražbe namreč izhaja, da je določen narok za prvo javno dražbo za dne 21. 9. 2019 (primerjaj redno številko 38 spisa), medtem ko je bila sama javna dražba opravljena dne 21. 9. 2016. Iz spisa sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje kadarkoli datum javne dražbe po odredbi za dne 21. 9. 2019 popravilo na pravilni datum dne 21. 9. 2016, ko je tudi opravilo dražbo. Sodišče prve stopnje je torej dražbo opravilo na drug datum, kot jo je razpisalo v sami odredbi z dne 5. 8. 2016. Že iz tega razloga je šteti, da je bila dolžniku kršena pravica do izjave oziroma do udeležbe na naroku. Prav tako pa drži tudi pritožbena trditev, da tudi odredbe z napačnim datumom sodišče prve stopnje ni vročalo dolžniku v skladu s 181. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in posledično v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Odredbo o prodaji namreč vroči sodišče strankam osebno, saj se javna dražba opravi na naroku za prodajo nepremičnine. V kolikor pa gre za narok, pa 142. člen ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ določa osebno vročanje. Navadno vročanje v skladu s 141. členom ZPP, kot je bilo v tem primeru, v zvezi s 15. členom ZIZ, torej strankam ni dopustno. Navedeno pomeni tudi kršitev pravice iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo uveljavlja pritožnik, ko trdi, da ni bil obveščen o javni dražbi.

6. Glede na navedeno izhaja, da je bila dražba nezakonito opravljena. Posledično je sodišče tudi nepravilno izdalo sklep o domiku in pa sklep o izročitvi nepremičnine v smislu 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Glede na spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) zoper sklep o domiku ni pritožbe, zato se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ). Višje sodišče je potem, ko je ugotovilo kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnika ugodilo, sklep o izročitvi razveljavilo, posledično pa je razveljavilo tudi javno dražbo, opravljeno dne 21. 9. 2016 (prvi odstavek 354. člena ZPP, 3. točka 365. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi z navedbami kupca v odgovoru na pritožbo, da bi morebitna razveljavitev sklepa o izročitvi oziroma dražbe posegla v njegovo pričakovano pravico, pa se višje sodišče sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča opr. št. Up 35/98 in Up 77/2004. Res Ustavno sodišče določa, da ima kupec pričakovano pravico v primeru pravnomočnosti sklepa o domiku in plačilu kupnine. Vendar pa pri tem poudarja, da je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od izpolnitve položitve kupnine. Le v primeru nezakonitosti javne dražbe in neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico, ki jo uzakonja tudi drugi odstavek 76. člena ZIZ. Torej le v primeru, da gre za zakonito dražbo, je kupčevo pričakovanje zavarovano z ustavno določbo o varstvu zasebne lastnine in tudi določilom 1. člena prvega protokola Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem pa višje sodišče dodaja, da glede na uveljavitev spremembe ZIZ-J sklep o domiku postane pravnomočen šele takrat, ko postane pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zato je odločitev višjega sodišča skladna s citiranimi odločbami US RS. Kot je pa že zgoraj navedeno, pa bi bil pravni položaj kupca varovan le v primeru, če bi bila dražba zakonito izvedena.

7. Glede na navedeno je bilo o glavni stvari odločiti kot v izreku tega sklepa.

8. Višje sodišče je odločilo, da tako pritožnik kot tudi kupec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je sicer pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o izročitvi in posledično javno dražbo razveljavilo, vendar pa je odločilo, da pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

9. Kupec M. B. sam krije stroške odgovora na pritožbo iz razloga, ker navedbe v odgovoru niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške, ki bi jih kupcu povzročila bodisi upnik bodisi dolžnik (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 38. členom ZIZ).