Jedro

Trditev, da je toženka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na območju pristojnega sodišča, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)določenimi posameznimi sodniki, ne zadošča za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je 2. 7. 2025 pred Okrajnim sodiščem v Kopru vložil tožbo, s katero od toženke zahteva plačilo zneska 15.000 EUR z zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2025 do plačila, in sicer kot vračilo posojila po pogodbi z dne 5. 1. 2022.

2.Nadalje je tožnik 28. 8. 2025 pri pristojnem prvostopenjskem sodišču podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu pojasnjuje, da toženka že leta deluje kot notarka na območju sodišča v Kopru, da je sodišču splošno znana in da je zagotovo z določenimi pravniki na sodišču tudi v bolj ali manj prijateljskih odnosih, s sodiščem in sodnim osebjem pa tudi poslovno sodeluje. Meni, da zaradi teh okoliščin ni higienično, da bi o tej zadevi odločali sodniki na območju toženkinega poslovanja. Dodaja, da je bila toženka pred nastopom notarske funkcije dolgo zaposlena na Okrožnem sodišču v Kopru (preiskovalni oddelek), katerega sedež je na istem naslovu, zato ne more vedeti, ali bodo ta spor morebiti reševali toženkini bivši sodelavci. Predlaga, da sodišče opravi poizvedbo na ZPIZ o toženkinem trajanju zaposlitve na Okrajnem sodišču v Kopru. Navaja še, da je toženka v preteklosti kandidirala za županjo v Kopru, nastopala pa je tudi v vlogi mestne svetnice na Občini Koper, kar po tožnikovem vse še dodatno vzpostavlja dvom v t. i. načelo poštenega sojenja.

3.Sodišče je navedeni predlog odstopilo v odločanje Vrhovnemu sodišču, ob tem pa izrazilo stališče, da je tožnikov predlog utemeljen, ker držijo navedbe glede poslovnega sodelovanja z notarko in da je bila večkrat zaposlena na sodiščih v Kopru, ob tem pa izpostavlja oddelek za prekrške Okrožnega sodišča v Kopru.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Delegacija pristojnosti je procesni institut, ki zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

6.Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki.1 Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti 1ele, ko se tak1ne okoli1ine nana1ajo na prav vse sodnike pristojnega sodi1a, kot edini izjemen primer. Sodniki namreč odloajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodnike slube. Pri odloanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred omi vse okoli1ine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.

7.Predlagatelj po presoji Vrhovnega sodi1a v obravnavanem predlogu konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nana1ali na prav vse sodnike pristojnega sodi1a ter ki bi lahko pri razumnem loveku oziroma v oeh javnosti ob razumnem upo1tevanju vseh okoli1in obravnavanega poloeja ustvarile upravien dvom o nepristranskosti sojenja, ni izkazal. Zgolj (posplo1eno navedena in neizkazana) trditev, da je toenka, zgolj zato ker je pravnica oziroma notarka, ki poklicno deluje na obmoju pristojnega sodi1a, morebiti povezana ali v bolj ali manj prijateljskih odnosih z (ne)doloenimi posameznimi sodniki, tako ne zado1a za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost Okrajnega sodi1a v Kopru. To velja tudi za dodatne predlagateljeve navedbe, da toenka kot notarka poslovno sodeluje s sodi1em, saj iz navedb ni jasno tudi, kako bi to dejstvo lahko vplivalo na samo sojenje, 1e posebej ne na sojenje v konkretnem primeru. V drugaen zakljuek ne prepriajo niti navedbe o toenkini pretekli poklicni poti - kot upanski kandidatki in kot zaposleni na sodi1u. Tako iz navedb predlagatelja kot pojasnila razpravljajoe sodnice ob odstopu predloga v odloanje Vrhovnemu sodi1u, namre konkretno izhaja le, da je toenka opravljala funkcijo sodnice na Okronem sodi1u v Kopru (in 1e to na drugem pravnem podroju), ne pa tudi na Okrajnemu sodi1u v Kopru, ki je v obravnavani zadevi pristojno za odloanje. Zgolj dejstvo, da sta okrajno in okrono sodi1e v isti stavbi, e da to prinese dnevno sreevanje sodnikov in zaposlenih, samo po sebi ne zado1a kot razlog za prenos pristojnosti. V zvezi z obravnavano zadevo je ob tem treba upo1tevati tudi, da gre za veji sodi1i, saj je v takih okoli1inah 1e manj verjetno, da bi vsi sodniki poznali toenko oziroma bi ta prav z vsemi navezala tesnej1e oziroma osebne stike. Sklepno gre dodati le 1e, da je za odpravo dvoma v morebitno sposobnost nepristranskega odloanja posaminega sodnika (oziroma ve njih), s katerim(i) je toenka morebiti razvila opisano intenziteto osebnega odnosa, namenjen institut izloitve.

8.Objektivna nepristranskost celega sodi1a, ki se izraa v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodi1a kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, e bo v zadevi odloalo Okrajno sodi1e v Kopru. Vrhovno sodi1e je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

-------------------------------

1.Prim. sklep VSRS I R 9/2022 z 9. 2. 2022 in I R 117/2024 s 17. 7. 2024.

2.Po podatkih dostopnih na spletni strani navedenih sodi1 je na Okrajnem sodi1u v Kopru le sodnikov 15, na Okronem sodi1u v Kopru pa celo 25.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.