Jedro

Ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je sicer v primeru spremenjenih okoliščin mogoče, vendar pa tožeča stranka teh (torej okoliščin, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene) ni konkretizirano zatrjevala.

Plačilo sodne takse za redni postopek v konkretni zadevi ni več procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1), saj se na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje tožba šteje za umaknjeno. Ker se pravno osebo glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks v celoti ali deloma le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, tožeče stranke plačila navedene takse ni mogoče oprostiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

_Uvodno pojasnilo_

1. Sodišče prve stopnje je izdalo nalog za plačilo sodne takse za redni postopek v višini 3.841,00 EUR, tožeča stranka pa je vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse. Zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Ker tožeča stranka sodne takse za redni postopek ni plačala, je sodišče prve stopnje postopek ustavilo. Zaradi domneve umika tožbe je nato na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) tožeči stranki poslalo nov plačilni nalog v višini 1.280,33 EUR po tar. št. 1112 ZST-1. Tožeča stranka je vložila nov predlog za oprostitev plačila sodne takse.

_Izpodbijani sklep_

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek.

_Pritožba tožeče stranke_

3. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri navaja, da so njene likvidnostne težave posledica ravnanj tožene stranke ter COVID-19 situacije, saj naj bi bila odvisna izključno od turizma. Nadalje navaja, da so nova dejstva ta, da ima še slabše stanje kot lansko leto ter da iz njenega finančnega stanja, ki ga je dopisala že v predlogu, izhaja, da nima sredstev za plačilo sodne takse. Predlaga, da višje sodišče predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

_K odločitvi o pritožbi_

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek v tem postopku že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponoven predlog tožeče stranke pravilno zavrglo (drugi odstavek 319. člena in prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Pravilnosti izpodbijane odločitve tožeča stranka ne more omajati s sklicevanjem na nova dejstva. Ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je sicer v primeru spremenjenih okoliščin mogoče, vendar pa tožeča stranka teh (torej okoliščin, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene) ni konkretizirano zatrjevala.1 Tožeča stranka je sicer v ponovnem predlogu navedla, da je njeno finančno stanje zaradi tožene stranke in razmer, povezanih s COVID-19, še slabše, in sicer naj bi imela na računih 320,57 EUR, - 9.718,91 EUR in 320,98 EUR, vendar pa slabo likvidnostno stanje samo po sebi še ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev je bila namreč tudi ugotovitev, da iz letnega poročila tožeče stranke za leto 2019 izhaja, da ima ta kratkoročna sredstva v višini 335.585,16 EUR ter da v tem letu izkazuje čisti in bilančni dobiček.2 V zvezi s temi ugotovitvami pa tožeča stranka ni zatrjevala spremenjenih razmer. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožeča stranka v ponovnem predlogu ni obrazloženo navajala novih dejstev.

7. Sicer pa plačilo sodne takse za redni postopek v konkretni zadevi ni več procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1), saj se na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje tožba šteje za umaknjeno. Ker se pravno osebo glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks v celoti ali deloma le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, tožeče stranke plačila navedene takse ni mogoče oprostiti. Ponoven predlog za taksno oprostitev je zato mogoče zavreči tudi iz tega razloga.3

8. Ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) ter ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Glej sklepe VSL (kjer je šlo ravno tako za plačilni nalog, izdan zaradi fikcije umika (pri)tožbe) I Cpg 14/2021, II Cp 895/2019, II Cp 399/2018 in I Cp 2787/2016. Prim. tudi sklepe VSL II Cp 934/2021, II Cp 1922/2020, II Cp 63/2020 in I Cp 3163/2015. 2 Tožeča stranka je v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse trdila, da je za leto 2019 njen čisti dobiček znašal 1.896,10 EUR, bilančni dobiček pa 36.776,17 EUR. 3 Glej sklepe VSL (kjer je šlo ravno tako za plačilni nalog, izdan zaradi fikcije umika (pri)tožbe) II Cp 399/2018, I Ip 1413/2016 in I Cpg 1718/2015. Prim. tudi sklepe VSL I Cpg 932/2017, I Cpg 192/2016 in I Cpg 940/2015.