Jedro

Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeleženkama po izvedeni delitvi solastnine. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnini k. o. ... parcela 3860/1, katere solastnici sta bili predlagateljica do 1/3 in nasprotna udeleženka do 2/3, in k. o. ... parcela *178, katere solastnici sta bili predlagateljica do 1/6 in nasprotna udeleženka do 5/6, razdružilo tako, da je nasprotna udeleženka prejela v izključno last obe parceli do celote, pri čemer je dolžna izplačati predlagateljici vrednost njenih solastniških deležev v skupnem znesku 45.046 EUR (I. točka izreka). Do izplačila navedenega zneska je določilo zastavno pravico na obeh nepremičninah v korist predlagateljice (II. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (III. in IV. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka sklep izpodbija v celoti iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče pravilno odločilo, da se opravi civilna delitev solastnine. Pravilna je tudi odločitev, da obe nepremičnini v celoti prevzame nasprotna udeleženka, predlagateljici pa izplača vrednost njenih solastniških deležev. Sklep pa je nepravilen in nezakonit glede višini odmene, ki jo je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici izplačati. Nasprotna udeleženka se sicer strinja z oceno vrednosti nepremičnin, ki sta predmet delitve, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njena vlaganja, ki sta jih z možem izvršila na stanovanjski hiši. Zaradi teh vlaganj je vrednost celotne hiše bistveno večja, posledično pa tudi vrednost predlagateljičinih solastniških deležev. Nepravično in nepravilno je zato, da se sedanja vrednost ne bi upoštevala. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da dejstvo vlaganj ni pravno relevantno. Zgolj okoliščina, da nasprotna udeleženka ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka iz tega naslova, ne spremeni dejstva, da je treba vlaganja upoštevati. Ker jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je dejansko stanje ostalo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, na podlagi tega pa je bila sprejeta napačna materialnopravna odločitev. Nasprotna udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z navodili, da se upoštevajo njena vlaganja.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica pritožbene navedbe prereka. Sklep šteje v celoti za zakonit in pravilen ter navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka in napotitev udeleženk na pravdo, saj nasprotna udeleženka ni uveljavljala stvarnopravnih zahtevkov in so bili solastniški deleži nesporni. Pogojev za ugotavljanje eventualnih obligacijskih zahtevkov pa ni bilo in nepravdno sodišče ni forum za kaj takega. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je do vlaganj nasprotne udeleženke obširno opredelilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa1 in pritožbeno sodišče tem razlogom v celoti pritrjuje. Ni sporno, da je bilo med udeleženkama postopka na naroku 2. 6. 2021 (list. št. 30) ugotovljeno, da med njima ni spora o predmetu delitve, kot tudi ne o višini solastniških deležev.2 Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka in napotitev strank v pravdni postopek. Nadalje je nasprotna udeleženka tudi na naroku 11. 1. 2023 (list. št. 119) navedla, da bo, če vlaganja ne bodo upoštevana, primorana vložiti tožbo zoper predlagateljico za izravnavo povečanja vrednosti. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nasprotna udeleženka zoper predlagateljico ni uveljavljala stvarnopravnega zahtevka ter da med njima ne obstaja stvarnopravni spor o predmetu delitve oziroma velikosti deležev. Pravilno je nadalje ugotovilo, da nasprotna udeleženka niti ni zatrjevala, da je z vlaganji v letu 1998 prišlo do tako spremenjenega stanja stanovanjska hiše, da bi jo bilo mogoče šteti za novo stvar,3 niti ni zatrjevala sporazuma za pridobitev večjega solastniškega deleža zaradi vlaganj v letu 2005.4 Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da ima nasprotna udeleženka zoper predlagateljico (le) obligacijski zahtevek, slednji pa na postopek delitve ne vpliva. Nepravdno sodišče izvede delitev stvari po stanju, v katerem je stvar v trenutku odločanja. Uveljavljanje obligacijskega (izravnalnega) oziroma verzijskega zahtevka pa je lahko predmet nadaljnjih postopkov med udeleženkama po izvedeni delitvi solastnine. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna5. 6. Ob povedanem so pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotne predpostavke, da vlaganja za predmetni postopek niso relevantna neutemeljena, kar je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep potrdilo.

7. V nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP-1). Ker zakon v delu, ki se nanaša na postopek za delitev stvari, takšne določbe nima, predlagateljica do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo (to je stroškov odvetniškega zastopanja) ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih nosi sama.

1 X. do XIII. točka obrazložitve. 2 Drugi odstavek 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 3 24. do 26. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). 4 48. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). 5 VSL II Cp 1419/2022, II Cp 529/2017, I Cp 1899/2017, II Cp 158/2016, II Cp 158/2016, I Cp 44/2009 in druge.