Jedro

Ker je storilec s predloženima potrdiloma o plačilu izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopis sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odločba prekrškovnega organa Republike Hrvaške – Općinski sud u Karlovcu št. Pp J-429/2019-2 z dne 26. 3. 2019, ne izvrši.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba Općinskog suda u Karlovcu, odjela za prekršaje, opr. št. Pp J-429/2019-2 z dne 26. 3. 2019, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega, da je storil prekršek po 13. členu Zakona o prekrških zoper javni red in mir, zaradi česar mu je bilo naloženo plačilo globe v višini 75,23 EUR in stroškov postopka v višini 15,88 EUR, prizna in izvrši. Storilcu je naložilo, da mora globo in stroške postopka v skupnem znesku 91,11 EUR plačati v 15. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, po poteku roka pa lahko pri Finančni upravi RS zaprosi za obročno plačilo dolgovanega zneska. Storilca je tudi opozorilo, da v kolikor denarne sankcije ne bo plačal v roku, bo izterjana prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 154. člena Zakon o prekrških – ZP-1), saj pritožbi prilaga potrdili o plačilu (dela) globe in stroškov postopka.

3. Pritožba je (delno) utemeljena.

4. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ, ter v 7. točki ugotovilo, da tako ravnanje predstavlja prekršek tudi po pravnem redu Republike Slovenije, in sicer prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).

5. Iz fotokopij potrdil o plačilu na list. št. 25 spisa izhaja, da je storilec 5. 4. 2019 na račun prejemnika HR12 1001 0051 8630 0016 01 nakazal 379,01 HRK, pri tem pa je v rubriki "namen nakazila" navedeno, da gre za denarno kazen 2/3 za postopek o prekršku Pp J-249/2019 (kar je opravilna številka v predmetnem postopku predložene odločbe), na isti transakcijski računa pa je 5. 4. 2019 nakazal tudi 120,00 HRK pri tem pa je kot namen nakazila navedeno "stroški postopka o prekršku Pp J-429/2019". Iz predložene odločbe o prekršku pa izhaja, da je storilec dolžan plačati denarno kazen v roku 15. dni od pravnomočnosti odločbe, v kolikor pa bo v tem roku plačal 2/3 izrečene denarne kazni tj. znesek 379,01 HRK, se bo štelo, da je denarna kazen poravnana v celoti.

6. Ker 3. točka četrtega odstavek 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da mora domače sodišče v primeru, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje. Sodišče prve stopnje je z dopisom dne 16. 7. 2020 (list. št. 26) pristojni organ države izdaje pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve tega dopisa sporoči, ali je storilec denarno sankcijo že poravnal in v kakšni višini ter ga opozorilo, da lahko v primeru, če na poziv ne bo odgovoril, pritožbeno sodišče zavrne priznanje in izvršitev njihove odločbe. Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 20. 7. 2020, vendar sodišče nanj vse do 14. 9. 2020, ko je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču v reševanje, ni dobilo nobenega odgovora.

7. Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženima potrdiloma o plačilu izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, saj se v celoti ujemajo zneski na odločbi pristojnega organa države izdaje in potrdilih o plačilu in ob dejstvu, da pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopis sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi smiselne uporabe sedmega odstavka 163. člena ZP-1 storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvrševanje odločbe pristojnega organa države izdaje zavrnilo iz razloga po 13. točki 186. člena ZSKZDČEU-1 v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1. 1 Po podatkih na spletu gre za račun Ministrstva za finance Republike Hrvaške (http://dkom.hr/userdocsimages/dokumenti/DKOMUplate22.01.2016..pdf)