Jedro

Pravni nasledniki hipotekarnega upnika, ki do nastopa nacionalizacije ni dobil dolga v podjetje povrnjenega, niso stranke v postopku denacionalizacije tega podjetja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožečih strank zoper sklep Upravne enote L, Izpostava V, št. ... z dne ..., s katerim je prvostopni organ odločil, da se tožnikoma v postopku denacionalizacije podjetja "PPP, d.z.o.z." ne prizna lastnosti stranke in s tem pravice do sodelovanja v postopku, ker zato nimata utemeljenega pravnega interesa. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je bil izpodbijani prvostopni sklep izdan v postopku denacionalizacije podjetja "PPP, d.z.o.z.", ki še ni končan. V okviru podjetja so bile podržavljene tudi nepremičnine, na njih pa je bila zaradi zavarovanja terjatve v višini 105.654,00 Lit vknjižena zastavna pravica "TTT družba z.o.z.". Tožnika sta pravna naslednika lastnika nekdanjega hipotekarnega upnika ter sta v postopek vstopila, ko je bil že začet. Zahtevata poplačilo nekdanjih zastavnih pravic v preračunani vrednosti terjatve 2.852,00 USD. Menita, da je s tem, ko se v obravnavanem postopku odloča o odškodnini za nepremičnine, ki so bile obremenjene s hipoteko njunega pravnega prednika, izkazan njun pravni interes. Vendar Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) nekdanjim upnikom podjetja ali njihovim pravnim naslednikom ne daje nobenega upravičenja in tako tožnika v postopku ne varujeta kake svoje pravice ali pravne koristi. Zato je odločitev organa prve stopnje, ki jima ni priznal položaja stranke, pravilna. Podlago je imel v 139. členu ZUP/86. Tožnika sta se sicer začela udeleževati postopka na poziv prvostopnega organa in jima je ta položaj stranke organ odrekel šele kasneje, vendar pa ta okoliščina, ob ugotovitvi, da ZDen tožnikoma ne priznava pravic, ki bi jih lahko uveljavljala v postopku denacionalizacije, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Tožnika v tožbi navajata, da izpodbijata odločitev tožene stranke, ker menita, da jima v smislu 49. člena ZUP/86 pripada pravica lastnosti stranke v postopku vračanja premoženja upravičenki AA. Hipoteka na premoženju denacionalizacijskega upravičenca je po mnenju tožeče stranke ena od pravic oz. pravnih koristi, ki jih imata tožnika, zato menita, da jima pripada pravica stranke v tem denacionalizacijskem postopku. V denacionalizacijskem postopku je bilo potrebno ugotoviti neto aktivo podjetja, ker je odškodnino možno priznati le do višine neto aktive podržavljenega podjetja. Hipoteka pravnih prednikov tožnikov pa vsekakor vpliva na določitev višine odškodnine, ki gre denacionalizacijskemu upravičencu, zato tožnika varujeta svoje koristi. Predlagata odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Stranki z interesom v tem postopku ZZ in Slovenska odškodninska družba na tožbo nista odgovorili.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali imata tožnika kot pravna naslednika hipotekarnega upnika podjetja "PPP d.z.o.z." lastnost stranke v postopku njegovega vračanja, ki še ni končan.

Po presoji sodišča je stališče tožene stranke pravilno. Stranka je po 1. odstavku 49. člena ZUP/86 (ki je v uporabi v denacionalizacijskem postopku) oseba, na katere zahtevo se je uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Pri preizkusu, ali je nekdo lahko stranka, je treba uporabiti materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, pravno korist ali obveznost v upravni stvari, o kateri je treba odločiti. Ta materialni predpis je v postopku denacionalizacije ZDen, iz katerega ob uporabi določbe 49. člena ZUP/86 izhaja, kdo so stranke v postopku denacionalizacije (60. člen). Stranke v postopku so: upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi udeleževati se postopka. Zakon je vezal upravičenje za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov na pravočasno vložen predlog. Tožnika v obravnavanem postopku predloga nesporno nista vložila, utemeljujeta pa svoje upravičenje do sodelovanja v denacionalizacijskem postopku na osnovi pravnega nasledstva po hipotekarnem upniku, ki je vlagal v podržavljeno podjetje, dolga pa do podržavljenja ni dobil povrnjenega, zavarovan pa je bil s hipoteko. Tožnika imata prav, da je potrebno pri vračanju podjetja določiti aktivo podjetja, kar pomeni, da je pod premoženjem razumeti le premoženjsko maso podržavljenega gospodarskega subjekta, ki ostane po kritju vseh obveznosti, ki so izvirale iz njegovega poslovanja. Vendar pa navedeno ne pomeni, da ZDen s tako opredelitvijo obsega podržavljenega premoženja, ki izhaja iz 44. člena ZDen, daje nekdanjemu upniku podjetja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku kot aktivne stranke, v smislu vrnitve vloženega v podržavljeno podjetje, kar tožnika zasledujeta, oziroma druge stranke ali stranskega udeleženca iz 60. člena ZDen, kar pa tožnika niti ne zatrjujeta. Ker tožnikoma v denacionalizacijskem postopku vrnitve podržavljenega podjetja PPP ne pripada nobeno upravičenje, ki bi izhajalo iz ZDen, zato v tem postopku ne varujeta nobene svoje pravice ali pravne koristi. Tožena stranka je zato pravilno pritrdila prvostopnemu organu, ki jima ni priznal položaja stranke. Podlago za to je imela v 139. členu ZUP/86, ki določa, da se v primeru, ko med postopkom pride kdo, ki se postopka dotlej ni udeleževal in zahteva položaj stranke, o tem odloči s posebnim sklepom.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.