Jedro

1. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pravnomočna sodba je naložila nasprotni udeleženki toženki, da mora ponovno vzpostaviti samostojno parcelno številko 823/6. Predlagateljica tožnica je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 in odločbo GURS, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9. 2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. št. 823/6, ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc. štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: Na podlagi teh listin št. datum listine vrsta listine dodatni opis 1 13.11.2009 Druga sodna odločba Sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. P 1 - pravnomočna in izvršljiva.

2 24.03.2010 Druga sodna odločba Sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 164/2010 z dne 24. 3. 2010. 3 10.06.2011 Druga sodna odločba Odločba GURS, Območna geodetska uprava RS št. 1 z dne 10. 6. 2011 - pravnomočna.

se dovolijo ti vpisi, ki začnejo učinkovati 30.09.2011:

1.

pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine parcela št. 823/9 k.o S. vrsta osnovnega položaja: 101 - vknjižena lastninska pravica delež: 1/1 vpis novega imetnika: osebno ime: J.B. in izbris prejšnjega imetnika: osebno ime: M.K.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki je s sklepom opr.št. Dn 1 z dne 22.2.2012 odločila, da vknjižba lastninske pravice predlagateljice pri parc. št. 823/9 k.o. S., ni dovoljena, ker listine, ki jih je predlagateljica priložila predlogu za vknjižbo, ne zadoščajo za izkaz predlagane vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice.

2. Predlagateljica v pritožbi proti temu sklepu uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju opr.št. P 1 z dne 13.11.2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 164/2010 z dne 24.3.2010 je v korist predlagateljice ugotovljena lastninska pravica na nepremičnini s parc. štev. 823/6, sadovnjak v izmeri 258 m2 s tam zgrajeno garažo, kakor je bila ta parcelna številka vzpostavljena z odločbo Geodetske uprave št. 2 z dne 12.8.1993 v zvezi s tej odločbi pripadajočim delilnim načrtom z dne 19.2.1993, kar oboje je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trebnjem označeno z Dn št. 2. Parc. štev. 823/6 je bila z odločbo GU z dne 1.2.2007 združena s parc. štev. 823/1 v novo parc. štev. 823/7, zato je bilo nasprotni udeleženki (toženki) s pravnomočno sodbo naloženo, da vzpostavi ponovno staro parcelo in je to nasprotna udeleženka tudi izposlovala, kot izhaja iz geodetske odločbe. V odločbi GU št. 2 z dne 12.8.1993 je parc. št. 823/6 izrisana enako, kot je z novo odločbo vzpostavljena nova parcelna številka. Iz obeh odločb se vidi, da je parcela izrisana v povsem enakih gabaritih. Poleg tega je v odločbi GURS, z dne 10.6.2011 v obrazložitvi izrecno navedeno, da je odločba izdana oziroma parcelacija izvedena na zahtevo M.K., ki je po podatkih zemljiške knjige vpisana kot lastnica parc. št. 823/7 in da gre za odločbo, izdano v povezavi s pravnomočno sodbo, v kateri je ugotovljena lastninska pravica predlagateljice. V grafičnem prikazu, ki je sestavni del geodetske odločbe z dne 10.6.2011, je parcela izrisana točno tako, kot je izrisana v delilnem načrtu z dne 19.2.1993. Primerjava grafičnih prikazov torej dokazuje, da je s ponovno vzpostavljeno odločbo parc. št. 823/9 identična parc. št. 823/6, le da ima sedaj novo parcelno številko, ker se na podlagi določila 18/3 člena Zakona o evidentiranju nepremičnin pri parcelaciji novo oblikovanim parcelam morajo vedno določiti nove parcelne številke in se ukinjene parcelne številke ne smejo znova uporabiti. Tudi iz opredelitve površine je očitno, da gre za identično nepremičnino. Parc. št. 823/6 je merila 258 m2, sedanja parc. št. 823/9 pa meri 196 m2 plus 31 m2 plus 31 m2, torej skupaj 258 m2. Zato predlagateljica meni, da je skladno z določbami 3. točke prvega odstavka 40. člena in 8. člena ZZK-1 priložila listine, ki so podlaga za vknjižbo, to je pravnomočna sodna odločba in upravna odločba, ki skupaj predstavljata enotno podlago za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice pri novo vzpostavljeni parc. št. 823/6 z novo številčno označbo 823/9. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in vknjižbo, kakor je predlagana v njeno korist, dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Te določbe seveda ni mogoče v vseh primerih dobesedno razlagati. V konkretni zadevi je bila v pravnomočni sodni odločbi nepremičnina, ki je po tej sodbi last predlagateljice, označena s parc. št. 823/6 k.o. S. Ta parc. štev. pa je bila ukinjena, ker je v zemljiški knjigi vpisana lastnica M.K. dosegla združitev te parcele s svojo drugo nepremičnino, to je parc. št. 823/1 in je novi združeni nepremičnini bila dodeljena parcelna št. 823/7 k.o. S. Pravnomočna sodba je zato naložila nasprotni udeleženki (toženki) M.K., da mora ponovno vzpostaviti samostojno parc. št. 823/6, sadovnjak v izmeri 258 m2. Predlagateljica (tožnica) J.B. je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 k.o. S. in odločbo GURS št.1 z dne 10.6.2011, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. št. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9. 5. Kot utemeljeno navaja pritožba, je iz obrazložitve odločbe geodetske uprave razvidno, da je v zemljiški knjigi vpisana lastnica zahtevala parcelacijo prav zaradi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. P 1. Z izdajo odločbe o parcelaciji je izpolnila obveznost iz pravnomočne sodbe, saj je bila vzpostavljena samostojno parcela, ki je last predlagateljice in ji je določena nova parc. št. 823/9 v površini 258 m2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, namreč zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Ur.l. 47/2006 s kasnejšimi spremembami) geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je zato v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. številko 823/6 k.o. S., ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc.štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da je predlagateljica z listinami, ki jih je priložila, to identiteto med obema parcelama izkazala. Ne strinja se s stališčem, da iz listin ni jasno kolikšen del lastninske pravice odpade na novi parc. št. 823/8 in 823/9, obe k.o. S. na predlagateljico. Predlagateljica zahteva vpis v svojo korist le pri parc. št. 823/9, ne tudi pri parc. št. 823/8. Ker je parcelacijo v ti dve parceli predlagala nasprotna udeleženka, ki ji je to nalagala pravnomočna sodba, je edino logično, da je predlagala delitev v dve samostojni parceli, od katerih je le ena last predlagateljice. Da je to novo nastala parc. št. 823/9 pa dodatno potrjujejo tako grafični prikaz iz leta 1993 v primerjavi z grafičnim prikazom novo nastale parcele po odločbi iz 10.6.2011, v katerih gre že na prvi pogled za eno in isto parcelo po obliki in površini ukinjene parcele, ki je identična novo nastali parceli. Kot utemeljeno navaja pritožba, obrazložitev odločbe GURS dokazuje, da je parcelacijo zahtevala toženka zaradi obveznosti, ki ji je bila naložena s pravnomočno sodno odločbo. Parcelacija je torej izvedena na zahtevo M.K., predlagateljica pa je z odmero nove parcele očitno soglašala, saj je na podlagi teh listin predlagala vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. 823/9 v svojo korist. Listine, ki so priložene predlogu za vpis, zanesljivo izkazujejo identiteto prejšnje parcele 823/6 z novo parc. št. 823/9. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je predlagateljica z listinami, ki jih je priložila predlogu za vknjižbo, izkazala, da so izpolnjeni pogoji za vpis in bi sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi določbe 148. člena ZZK-1 predlagani vpis dovoliti. Iz teh razlogov je utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in na podlagi 4. točke 161. člena ZZK-1 je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo.