Jedro

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti.

Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev.

Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov ravnateljice in sveta zavoda nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (delavci - predstavniki delavcev v svetu šole) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v točki II/3 in II/4 razveljavi in se predlog: - v delu, v katerem predlagateji zahtevajo razveljavitev sklepov ravnateljice nasprotne udeleženke o razpisu glasovanja o razrešitvi z dne 22. 11. 2013 in o razpisu volitev z dne 22. 11. 2013 ter Sklepa št. ... A. nasprotne udeleženke z dne 22. 1. 2014 o potrditvi poročila B. z dne 5. 12. 2013, se zavrže; - v delu, v katerem predlagatelji zahtevajo razveljavitev sklepa o razrešitvi predlagateljev št. ... z dne 22. 1. 2014, pa se vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana sodba (II/1., II/2., III. in IV. točka izreka) in izpodbijani sklep (I. točka izreka) sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev zoper B. (I. točka izreka). Z izpodbijano sodbo je zavrnilo predlog predlagateljev zoper A. ter C., da se volitve in glasovanje o odpoklicu članov A. ter izvedba nadomestnih volitev z dne 4. 12. 2013 v celoti razveljavijo (II/1. točka izreka); da se poročilo B. nasprotne udeleženke o rezultatu glasovanja o razrešitvi in volitev nadomestnih članov predstavnikov delavcev v A. z dne 5. 12. 2013 v celoti razveljavi in je brez učinka (II/2. točka izreka); da se sklepa ravnateljice nasprotne udeleženke o razpisu glasovanja o razrešitvi z dne 22. 11. 2013 in o razpisu volitev z dne 22. 11. 2013 v celoti razveljavita in sta brez pravnega učinka (II/3. točka izreka); da se sklep št. ... A. nasprotne udeleženke z dne 22. 1. 2014 o potrditvi poročila B. z dne 5. 12. 2013 in Sklep o razrešitvi predlagateljev, št. ... z dne 22. 1. 2014 v celoti razveljavita in sta brez učinka (II/4. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelji krijejo svoje stroške postopka (III. točka izreka) in da so dolžni povrniti stroške postopka nasprotni udeleženki B. in stranskim intervenientom v znesku 1.412,15 EUR ter nasprotni udeleženki C. v znesku 1.091,90 EUR, v roku 15 dni brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo in sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujejo predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljev v celoti ugodi, nasprotnim udeležencem pa naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajajo, da je sodišče zavrnitev predloga zoper A. in C. zavrnilo z obrazložitvijo, da navedeni organ in sam zavod nista bila pasivno legitimirana v konkretnem kolektivnem delovnem sporu, kar pa je materialnopravno zmotno. Dejstvo je, da so nasprotni udeleženci in njihovi sklepi, katerih razveljavitev oziroma odpravo predlagatelji zahtevajo, medsebojno povezani na način, da je veljavnost vsakega kasneje sprejetega sklepa v celoti odvisna od veljavnosti predhodno sprejetega sklepa, na katerega se kasneje sprejeti sklep nanaša. V konkretnem primeru ne more biti pasivno legitimirana zgolj B., kot to navaja sodišče, saj se 1. točka predloga predlagatelj nanaša na izvedbo volitev in glasovanja, 2. točka pa se nanaša na poročilo B., 3. točka na sklepe ravnateljice C., 4. točka pa na sklepe A.. Od (ne)veljavnosti navedenih in izpodbijanih sklepov ravnateljice je namreč odvisna veljavnost in zakonitost vseh nadaljnjih odločitev in aktivnosti. V kolikor namreč ravnateljica sklep o razpisu glasovanja o razrešitvi in sklep o razpisu volitev z dne 22. 11. 2013 sprejela nezakonito in v očitnem nasprotju z določbami Akta o ustanovitvi in Poslovnika A., navedeno prav gotovo vpliva na veljavnost na podlagi teh sklepov dne 4. 12. 2013 izvedenih volitev in glasovanja ter na podlagi sprejetega poročila B. in kasneje sprejetih sklepov A.. Ker se posamezne točke predloga predlagateljev ločeno nanašajo na sklepe oziroma poročila posameznega nasprotnega udeleženca, bi sodišče moralo predlogu predlagateljev ugoditi najmanj v točkah 3 in 4 ter posledično tudi v točki 1, saj je v celoti odvisna o utemeljenosti predloga v točki 3. Sodišče se tudi ni opredelilo do ostalih navedb predlagateljev glede nepravilnosti in nezakonitosti izvedbe volitev. Ker sta predstavnici zaposlenih D.D. in E.E. sami podali odstopni izjavi, je potrebno uporabiti določbo 4. člena Poslovnika A., ki določa, da mandat takšnega člana nadaljuje kandidat, ki je na zadnjih volitvah naslednji prejel največje število glasov. Poslovnik izrecno določa, da se v tem primeru nadomestne volitve ne izvedejo, saj se ponovno pregleda rezultate in se tako določi nov član A.. Materialnopravno zmotna je tudi odločitev sodišča glede pravočasnosti vložitve predloga oziroma pravnega varstva. V konkretnem primeru je glede vprašanja pravočasnosti in začetka tega roka iz 53. člena ZSDU potrebno uporabiti določbe Akta o ustanovitvi, ki natančno določa, kdaj oziroma s katerim trenutkom preneha mandat članu A. oziroma kdaj mandat novemu članu prične. Iz šestega odstavka XIV. člena Akta o ustanovitvi zavoda izhaja, da razrešenemu članu A. preneha mandat, nadomestnemu pa prične teči s tem, ko A. potrdi poročilo B. o volilnem izidu. V konkretnem primeru to pomeni, da je predlagateljem šele 22. 1. 2014 prenehal mandat, saj je bilo šele tega dne s sklepom št. ... potrjeno poročilo B.. Kdaj je bil posamezni predlagatelj individualno seznanjen z volilnimi rezultati, za utemeljenost in pravočasnost predloga ne more biti relevantno. Četudi bi bili posamezni predlagatelji predhodno z rezultati volitev seznanjeni, navedeno ni z ničemer vplivalo na njegovo funkcijo člana A.. Šele, ko je bilo poročilo B. potrjeno, je predlagateljem prenehal mandat in šele s tem trenutkom je lahko začel teči rok za sodno varstvo. Posamezni član A. vse do potrditve poročila B. dne 22. 1. 2014 ni mogel vedeti, ali so rezultati B. vsebinsko pravilni ter ali bodo navedeni rezultati sploh povzročili prenehanje njegovega mandata. Potrditev poročila B. povzroči, da za vse razrešene člane A. priče enotno teči rok za sodno varstvo. Četudi naj bi bila objava na oglasni deski običajen način obveščanja, pa na tej podlagi ni mogoče domnevati, da bi bili posamezni predlagatelji s trenutkom objave na oglasni deski seznanjeni z vsebino objave. Sodišče je tako brez vsakršne trditvene podlage kateregakoli izmed udeležencev postopka zaključilo, da naj bi bili vsi predlagatelji seznanjeni z rezultati volitev že 5. 12. 2013, pri čemer pa je dokaz z zaslišanjem predlagateljev, ki bi lahko izpovedali kdaj so se z rezultati kot posamezniki dejansko seznanili, v celoti zavrnilo. Sicer pa noben predpis ali akt zavoda ne določa, da se dan objave na oglasni deski domneva kot datum seznanitve. Predlagatelji so s tem, ko so predlog vložili še pred iztekom 8 dnevnega roka po potrditvi poročila B. (22. 1. 2014), sodno varstvo zahtevali pravočasno. Sodišče prve stopnje je v postopku tudi dopustilo stransko intervencijo določenih fizičnih oseb (F.F., G.G., H.H., I.I., J.J. in K.K.), vendar se predlagatelji z dopustitvijo stranske intervencije navedenih oseb ne strinjajo in odločitvi v tem delu kot procesno in materialno pravno zmotno nasprotujejo. Dejstvo je, da navedene osebe kot stranski intervenienti v ničemer niso prispevali k razjasnitvi zadeve ali dejanskega stanja in da se izpodbijani sklepi v ničemer ne nanašajo na njih kot fizične osebe, zaradi česar pravnega interesa za stransko intervencijo ne izkazujejo. Povzročili so zgolj neutemeljeno povečanje stroškov postopka. Priglašajo pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov A. in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v A. ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je potrebno predmetni spor obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji), ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri opravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. Temu stališču pritrjuje tudi sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 294/2002 z dne 21. 10. 2003 (v zvezi s sodbo VDSS, opr. št. Pdp 48/2002 z dne 4. 7. 2002), iz katere izhaja, da bi (vsaj posredno) spor o volitvah (ali odpoklicu) predstavnikov delavcev v A. lahko opredelili kot spor, ki izvira iz Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur. l. RS, št. 42/1993 s spremembami). Gre za obliko kolektivnega uresničevanja pravic do sodelovanja pri opravljanju v zavodih, za katere ZSDU v tretjem odstavku 1. člena določa, da jih delavci uresničujejo v skladu s posebnim zakonom. V zgoraj navedenem sklepu Vrhovnega sodišča (v katerem je predlagateljica odpoklica članica A. predlagala razveljavitev glasovanja o njenem odpoklicu) je Vrhovno sodišče obravnavalo sklicujoč se na določbo 59. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94), saj je revizijo predlagateljice zoper sodbo VDSS opr. št. Pdp 48/2002 z dne 4. 7. 2002 zavrglo kot neutemeljeno. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v 59. členu obravnaval spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju, na podlagi česar je potrebno zaključiti, da je Vrhovno sodišče citiran spor (ki je primerljiv temu sporu) štelo kot kolektivni delovni spor.

Sodišče prve stopnje je pravilno primarno odločalo o vprašanju pasivne legitimacije, saj je bil predlog vložen zoper C., A. in B.. Glede utemeljenosti pasivne legitimacije je v kolektivnem sporu upoštevalo sodno prasko, da je v kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri opravljanju po 52. členu ZDSS-1 nasprotni udeleženec B. pravne osebe in ne delodajalec.

V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi volitev ali odpoklica članov Sveta delavcev iz 1. odstavka 52. člena ZDSS-1 je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo volitev. V sporu o razveljavitvi volitev članov Sveta delavcev je glede na navedene določbe ZSDU to volilna komisija. Ker se zahteva za razveljavitev volitev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, pravna oseba, v kateri so se vršile sporne volitve, ne more biti nosilec pravic oziroma obveznosti v tem razmerju.

V konkretnem primeru je bil predlog vložen zoper C., ki je delodajalec in zoper A., ki je organ upravljanja. Za zakonito izvedbo volitev je odgovorna le volilna komisija (19. člen ZSDU), ki vodi postopek volitev in odpoklica članov Sveta delavcev ter skrbi za zakonitost volitev. Pravilno se sodišče prve stopnje sklicuje na specifično opredelitev udeležencev kolektivnega delovnega spora v 45. členu ZDSS-1, ki določa, da lahko v teh sporih kot udeleženec nastopa tudi organ, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija(1). V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko A. ali C. v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zoper A. in C. (II/1. in II/2. točka izreka sodbe ).

Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku glede pravočasnosti podanega predloga zoper tretjega udeleženca - B. pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in sicer: - da je bilo dne 4. 12. 2013 izvedeno glasovanje o razrešitvi članov A. in istega dne izvedene tudi volitve nadomestnih članov; - da je A. dne 5. 12. 2013 izdala Poročilo o rezultatu glasovanja in razrešitvi in volitev nadomestnih članov predstavnikov delavcev v A. (v skladu z 2. odstavkom 45. člena ZSDU); - da so bili rezultati glasovanja o razrešitvi in volitvah nadomestnih članov dne 5. 12. 2013 javno objavljeni na oglasni deski v zbornici šole, kar je običajen način objavljanja na C. (2. odstavek 33. člena Poslovnika o delu A.); - da so bili z dnem objave rezultatov na oglasni deski v zbornici šole (5. 12. 2013) seznanjeni predlagatelji z rezultati glasovanja o razrešitvi in volitvah; - da je tretjemu predlagatelju (predsedniku A.) dne 5. 12. 2013 predsednica volilne komisije vročila poročilo B. z dne 5. 12. 2013. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da so se vsi predlagatelji dne 5. 12. 2013 seznanili oziroma se lahko seznanili z rezultati glasovanja in volitev, ki so bili javno objavljeni na običajen način in je posledično od tega dne začel teči tudi 8 dnevni rok za sodno varstvo, ki se je iztekel dne 13. 12. 2013. Predlagatelji so predlog za sodno varstvo pri sodišču vložili šele dne 29. 1. 2011, zato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlog, vložen zoper tretjega udeleženca - B., prepozen in ga iz tega razloga pravilno zavrglo.

Po določbi 45. člena ZSDU volilne rezultate ugotovi in razglasi volilna komisija, najkasneje v 5 dneh po izvedbi volitev (2. odst.); po en izvod zapisnika o delu volilne komisije, se vroči organu upravljanja in direktorju družbe ter drugim predstavnikom iz 22. člena tega zakona (3. odst.); zapisnik se objavi tako, da je dostopen vsem delavcem v družbi (4. odst).

Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane Sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev. Takrat je formalno postopek končan. Ker lahko gre za večje število možnih predlagateljev, bi lahko upoštevaje takega subjektivna roka (kot jih predlagatelji predlagajo) pomenilo negotovost glede izida volitev in možnost tudi nedopustno dolgega časa za izpodbijanje postopka volitev in s tem samih volitev. Zaradi dokončanja volilnega postopka in boljše pravne varnosti vseh udeležencev, je zakonodajalec v vseh postopkih, kjer se izpodbijajo rezultati volitev določil kratke roke. Tako imajo vsi zainteresirani ustrezno pravno varstvo, ki pa ga morajo uveljavljati hitro in brez zavlačevanja.(2) Neutemeljena je pritožbena navedba predlagateljev, da je rok za sodno varstvo začel teči šele 22. 1. 2014, ko je bilo potrjeno poročilo B. na A.. Določba XIV/6 Akta o ustanovitvi na katero se predlagatelji sklicujejo (ki določa, da razrešenemu člana A. preneha mandat, nadomestnemu članu pa prične teči z dnem, ko A. potrdi poročilo B. o volilnem izidu za razrešitev in za izvolitev nadomestnega člana) le določa, kdaj razrešenemu članu Sveta delavcev preneha mandat, ne pomeni pa, da šele tedaj začne teči 8 dnevni prekluzivni rok iz 53. člena ZSDU. Ta začne teči najkasneje z dnem objave volitev, kar za konkretni spor pomeni od 5. 12. 2003, ko je B. objavila rezultate volitev. Predlagatelji so predlog vložili 29. 1. 2014, torej prepozno. Ker so predlagatelji zamudili rok za vložitev predloga za začetek sodnega varstva, ki je določen v zakonu, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov glede samega postopka, niti mu ni bilo treba ugotavljati, kaj je bilo določeno v pravilih za izvedbo volitev.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavni zadevi tudi za spor med predlagatelji in svetom delavcev. ZSDU v 1. odstavku 99. člena določa, da spore med svetom delavcev in delodajalcem razrešuje arbitraža. Navedeni člen predpisuje reševanje spora v arbitražnem postopku. Ta nikoli ne more biti neuspešen in se vedno konča z odločbo arbitra (tudi če stranki z njo ne soglašata). Odločitev arbitra (oz. arbitražnega sveta) je namreč dokončna in jo je mogoče izpodbijati pred sodiščem le iz posebej določenih razlogov in po posebnem postopku, kar določa 2. odstavek 104. člena ZSDU.

Glede na postopek, ki ga urejajo določbe 99. do 106. člena ZSDU in se konča z zavezujočo odločbo, je za spore med svetom delavcev in delodajalcem izključena pristojnost sodišča. Če sodišče ugotovi, da odločanje o zadevi ne spada v sodno pristojnost (1. in 2. odstavek 18. člena ZPP), tožbo zavrže. Sodišče prve stopnje je v točki II/3 in delno v II/4 o zahtevkih predlagateljev zoper sklepa ravnateljice C. in zoper A. nasprotne udeleženke, ki se nanašajo na sodelovanje delavcev pri upravljanju, odločalo po vsebini. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Za presojo dopustnosti sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu je namreč pomemben predvsem predmet spora. Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal neveljavnost sklepov ravnateljice in A. nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (tako kot kdorkoli drug) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe o zahtevkih predlagateljev za ugotovitev neveljavnosti sklepov ravnateljice C. z dne 22. 11. 2013 in A. nasprotne udeleženke z dne 22. 1. 2014 razveljavilo ter predlog v tem delu zavrglo.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno dopustilo stransko intervencijo določenih fizičnih oseb, ki v ničemer kot stranski intervenienti niso prispevali k razjasnitvi zadeve ali dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je glede na podan predlog dovolilo stransko intervencijo na strani nasprotne udeleženke - B., in sicer novo izvoljenim predstavnikom delavcev v A., ker je ugotovilo, da imajo kot taki pravni interes, da nasprotna udeleženka v sporu uspe. Stranska intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravni interes, da v pravdi zmaga ena od strank in je podan, kadar je intervenient s stranko v takšnem pravnem razmerju, da odločitev vpliva na njegov civilno pravni ali javno pravni položaj. Stranki se lahko pridruži na lastno pobudo, pri čemer poda izjavo o vstopu v pravdo po določbi 3. odstavka 119. člena ZPP na naroku ali s pisno vlogo, ali na podlagi predloga stranke. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 17. 2. 2014 sprejelo sklep, da dovoljuje stransko intervencijo novo izvoljenih predstavnikov Sveta delavcev na strani B.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je intervencijski interes stranskih intervenientov podan, ker intervenienti izkazujejo pravno korist od tega, da v pravdi zmaga tretja udeleženka, zato je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo stransko intervencijo novo izvoljenim članom Sveta delavcev na strani tretje udeleženke - B..

Predlog predlagateljev v delu zahtevka o razveljavitvi sklepov o razrešitvi predlagateljev št. ... z dne 22. 1. 2014, s katerimi so bili na podlagi rezultatov glasovanja razrešeni kot člani predstavnikov delavcev v A., po oceni pritožbenega sodišča nima narave kolektivnega delovnega spora, zato bi ga bilo potrebno obravnavati smiselno upoštevaje določbe, ki se nanašajo na obravnavanje individualnih delovnih sporov. Glede na zgornje stališče so tožniki pravočasno, skladno s pravnim poukom, uveljavljali sodno varstvo v zvezi s sklepi o razrešitvi, o utemeljenosti katerih bo moralo sodišče prve stopnje odločati po vsebini. Ker je v tem delu zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno oz. ga sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, zato je v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), kakor izhaja iz izreka te sodbe in sklepa.

Ker je razen v točkah II/3 in II/4 izpodbijane sodbe, niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v preostalem pritožbo predlagateljev zavrniti in potrditi sodbo (II/.1, II/2., III. in IV. točka izreka) in sklep (I. točka izreka) sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (4. odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): enako odločbi VSRS VIII Ips 166/2005 z dne 6. 12. 2005 in VIII Ips 276/2006 z dne 12. 9. 2006. Op. št. (2): enako odločba VR RS, opr. št. VIII Ips 297/2005 z dne 20. 12. 2005.