Jedro

Delodajalec mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo (42. člen ZDR), torej plačo z dodatki (126. do 129. člen ZDR), povračilo stroškov v zvezi z delom (130. člen ZDR) in plačilo regresa za letni dopust (131. člen ZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku iz naslova neizplačanih in zapadlih plač za obdobje od januarja 2009 do avgusta 2009, neizplačanega regresa za letni dopust za leti 2008 in 2009 skupaj v bruto znesku izplačati 5.844,00 EUR in sicer za mesece od januarja 2009 do vključno junija 2009 bruto zneske plač v višini po 589,19 EUR, za avgust 2009 v bruto znesku 597,34 EUR, regres za leto 2008 v bruto znesku 665,00 EUR in sorazmerni del regresa za leto 2009 v bruto znesku 457,33 EUR, od teh zneskov obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke in tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo za plače od 18. dne v mesecu za neto znesek iz preteklega meseca, za neto znesek regresa za letni dopust za leto 2008 od 1. 7. 2008 in neto sorazmernega dela regresa za leto 2009 od 1. 7. 2009 dalje, vse do plačila (točka I/a izreka); iz naslova neizplačanih in zapadlih dnevnic za mesece od aprila 2009 do vključno julija 2009 v znesku 3.850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, kot izhajajo iz točke I/b izreka od 18. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila (točka I/b izreka); za 231,41 EUR višji znesek iz naslova odškodnine za neizkoriščen dopust, bruto plače za mesec julij 2009 in regresa za letni dopust za leto 2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zahtevek zavrnilo (točka II izreka); odločilo pa je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 976,59 EUR in jih nakazati na račun Delovnega sodišča ….., št. ….. pri UJP, Izpostava …., sklic št. …. v roku 15 dni, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožena stranka. Navaja, da je čista laž, da tožnik ni dobil nobenega plačila. Originalnih blagajniških dokumentov tožena stranka sodišču ni mogla posredovati, saj je original obdržal tožnik. Kar se tiče dopusta, je tožnik izkoristil več dni kot mu jih je pripadalo. Navaja, da je svoja izostanka z naroka opravičil, čeprav prepozno. Ker pa so v prevozništvu problemi in nima denarja za plačilo v sodbi določenega zneska, le-tega ne more plačati takoj in v celoti, zato ta znesek izpodbija.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu preizkusilo sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku /Ur. l. RS, št.26/99 s spremembami in dopolnitvami - ZPP/). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik je s tožbo vtoževal neizplačane plače za obdobje od januarja 2009 do vključno avgusta 2009 v višini minimalne plače v skupnem bruto znesku 5.844,00 EUR, dnevnice za mesece od aprila 2009 do vključno julija 2009 v skupnem znesku 3.850,00 EUR, regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 665,00 EUR, sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 457,33 EUR in odškodnino za neizkoriščen dopust za leto 2009, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov od dneva zapadlosti posameznega neto zneska v plačilo do plačila.

Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku za plačilo plač za vtoževano obdobje, plačilu prispevkov in akontacije dohodnine ter plačilu dnevnic in regresov za letni dopust utemeljeno ugodilo. Tožnik je upravičen do obračuna in mesečnih plač v višini mesečnega zneska zajamčene plače, ki je za obdobje od avgusta 2008 dalje znašala 589,19 EUR bruto (podatki objavljeni v Ur. l. RS št. 76/2008), za obdobje od avgusta 2009 dalje pa 597,43 EUR bruto (podatki objavljeni v Ur. l. RS št. 61/2009), do plačila neto zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti v plačilo do plačila. Prav tako je tožnik upravičen do plačila dnevnic za službena potovanja ter do plačila regresa za letni dopust za leto 2008 in do sorazmernega zneska regresa za letni dopust za leto 2009. Pri odločitvi je uporabilo pravilno pravno podlago in sicer določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), po katerem mora delodajalec zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo (42. člen ZDR), torej plačo z dodatki (126. do 129. člen ZDR), povračila stroškov v zvezi z delom (130. člen ZDR) in plačilo regresa za letni dopust (131. člen ZDR). Plača se skladno s 134. členom ZDR plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, regres pa mora delodajalec delavcu izplačati najkasneje do 1. 7. tekočega leta (drugi odstavek 131. člena ZDR).

Glede na navedeno, je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.