Jedro

Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja stališče sodnikov o potrebnosti uvedbe postopka in predlagani so načini, kako naj sodišče postopa s podajo enotnega predloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodišče je postopalo v skladu z zakonom zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo.

Čeprav je bilo izvedensko mnenje izdelano za potrebe drugega postopka, ga je sodišče pri presoji predpostavke na katero pazi po uradni dolžnosti lahko upoštevalo tudi v tem postopku. Pri procesnih predpostavkah, kjer je posebej izražen javni interes (procesna sposobnost), namreč lahko sodišče izvede tudi dokaz po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je tožnica vložila predlog za delegacijo pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Predlog utemeljuje z nezaupanjem v nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prilaga elektronska sporočila podpredsednice okrožnega sodišča, ki jih je ta med drugim poslala tudi sodnici, ki je sodila v tej zadevi. V elektronskih sporočilih je pozvala sodnike, naj se skupaj organizirajo in podajo skupen predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožnici. Iz elektronskih sporočil izhaja, da so se na jutranji kavi menili, kako bi zadevo peljali po tem, ko je Okrajno sodišče v Žalcu njihovo pobudo za začetek postopka zavrnilo oziroma ni razumelo, kaj želijo z njo doseči. Tožnica meni, da je nedopustno, da sodišče vodi postopek samo in brez predloga strank, da se o tem dogovarjajo sodniki, ki sodijo v različnih zadevah, in da se organizira skupina za skupno vlaganje predloga za odvzem poslovne sposobnosti. Če sodnik potrebuje podatke iz drugega spisa, lahko to stori s pisnim zaprosilom. Sodišče je o tem ni obvestilo, ampak so se sodniki v tajnosti skupaj sestajali in dogovarjali, na kakšen način bi sestavili čim bolj uspešen predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sporna je ustna odredba vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled k sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Takšno ravnanje nima podlage v zakonu, saj se pri predhodnem preizkusu sodnik ne odloča, ali je tožba sploh primerna, da bi se izdal plačilni nalog. Po seznanitvi z omenjenimi elektronskimi sporočili je v celoti porušeno njeno zaupanje v nepristranskost sodišča. Tajno sestajanje različnih sodnikov mimo vednosti strank in kovanje načrta za odvzem poslovne sposobnosti ruši videz do te mere, da noben povprečno razumen človek ne more utemeljeno verjeti, da tožnici sodi objektivno in nepristransko sodišče. Sodišče je v tej zadevi zbiralo podatke iz drugih spisov mimo pravil Sodnega reda in predloga ali vedenja strank. Tožnica tudi meni, da sodnice v elektronski korespondenci tožnico žaljivo imenujejo "A.".

2. Tožnica navaja tudi, da je razpravljajoča sodnica, ki je ni nikoli videla ali srečala, še preden je tožbo vročila nasprotnim strankam, po uradni dolžnosti postavila izvedenca Vanjo F. Rejca in izdala sklep o postavitvi skrbnika za posebni primer (ta je bil pozneje razveljavljen). Navedenega izvedenca je tožnica kot novinarka informativnega programa obravnavala v okviru problematike "zločinski psihiatri". Pozneje je sodišče v tej zadevi izdalo sklep o prekinitvi postopka zaradi postavitve tožnice pod skrbništvo v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Tožnica se ne strinja s postavitvijo navedenega izvedenca, saj bi naj njegove metode bile izrazito sporne ter strokovnost vprašljiva. Ne strinja se z navodilom sodišča, da izvedenec upošteva mnenje iz zadeve III P 1756/2015. Navaja, da sodišče razpolaga tudi z drugimi izvedenskimi mnenji, iz katerih izhaja, da je tožnica procesno sposobna. Tožnica navsezadnje polemizira s postopanjem sodišča v zvezi z objavo sklepa o postavitvi izvedenca oziroma razveljavitvi sklepa o postavitvi skrbnika za posebni primer na oglasno desko.

3. Tožena stranka je na predlog odgovorila. Navaja, da se elektronska korespondenca nanaša na procesna vprašanja in organizacijo morebitnega postopka odvzema poslovne sposobnosti zaradi množičnega števila tožb z nerealno visokimi tožbenimi zahtevki, ki jih je tožnica vložila proti medijem. Korespondenca se ne nanaša na reševanje konkretne zadeve, temveč na postopke, ki niso več aktualni (tožnici poslovna sposobnost ni bila odvzeta). V elektronsko korespondenco tudi niso bili vključeni vsi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani. Glede vročanja na oglasno desko navaja, da je to posledica ravnanja tožnice, ki ne želi sporočiti svojega naslova bivanja oziroma ker se je pošta v preteklosti z naslova, kjer naj bi tožnica bivala, vračala z navedbo, da tožnica na tem naslovu ne prebiva. Opozarja, da je bilo poseženo v komunikacijsko zasebnost pošiljateljev elektronskih sporočil in da so celo podani znaki kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli odločati nepristransko.

6. Bistvo tožničinih navedb je, da so se sodniki okrožnega sodišča mimo njene vednosti dogovarjali (preko elektronskih sporočil in osebno), kako bi začeli postopek za odvzem njene poslovne sposobnosti (postavitve odrasle osebe pod skrbništvo). V okoliščinah navedenega primera ni mogoče subsumirati pod standard "drug tehten razlog". Postopek postavitve osebe pod skrbništvo namreč lahko začne sodišče po uradni dolžnosti sámo, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Tudi v času veljavnosti ZNP (ker iz predloženih elektronskih sporočil izhaja, da so bila poslana v letu 2017) je sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek za odvzem poslovne sposobnosti, če je izvedelo za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja stališče sodnikov o nujnosti uvedbe postopka in predlagani so načini, kako naj sodišče postopa s podajo enotnega predloga. Očitno je torej, da je imela tožnica odprtih več sodnih postopkov (iz elektronskega sporočila izhaja, da je bil predložen izpis vseh zadev, v katerih je stranka tožnica), zato so iz razloga smotrnosti sodniki predlagali, da se poda skupna pobuda. Tožnica navedeno ravnanje neutemeljeno razume kot "tajno sestajanje" v njeno škodo, saj je namen instituta postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje; prav tako je namen skrbništva zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika).1

7. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na pravdno sposobnost strank (80. člen ZPP). Če iz okoliščin primera posumi na njeno pomanjkanje, mora o tem izvesti potrebne dokaze in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz ustavnega načela socialne države.2 Čeprav je bilo izvedensko mnenje izdelano za potrebe drugega postopka, ga je sodišče pri presoji predpostavke, na katero pazi po uradni dolžnosti lahko upoštevalo tudi v tem postopku. Pri procesnih predpostavkah, pri katerih je posebej izražen javni interes (procesna sposobnost), namreč lahko sodišče izvede tudi dokaz po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo).3 Sodišče je torej postopalo s ciljem varstva tožnice in ne v njeno škodo.

8. Objektivne nepristranskosti tudi ne more zamajati dejstvo, da sodišče tožnice o tem ni obvestilo, saj postopek še ni bil uveden. Sodišče namreč ni bilo dolžno tožnice obvestiti o postopanju oziroma nameri, da se uvede postopek oziroma poda pobuda za odvzem poslovne sposobnosti ali za postavitev pod skrbništvo. Videz nepristranskosti prav tako ni okrnjen zaradi ustne odredbe vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled k sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Če bi sodišče pri postopanju kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti. Nepristranskost končno ni okrnjena zaradi po (mnenju tožnice) "žaljivem" poimenovanjem zadeve "A.", saj gre za tožničin priimek.4

9. Ker pogoji za delegacijo pristojnosti niso podani, je Vrhovno sodišče zavrnilo tožničin predlog.

1 Glej tudi VSRS sklepa I R 196/2023 z dne 22. 11. 2023, I R 242/2023 z dne 25. 1. 2024. 2 Glej Odločbo US RS, št. Up-752/07. 3 Galič, Aleš, v: Ude, Lojze (re.), Galič, Aleš (re.): Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV založba, Ljubljana 2005, str. 83. 4 Glej tudi VSRS sklepa I R 196/2023 z dne 22. 11. 2023, I R 242/2023 z dne 25. 1. 2024.