Jedro

Odločba, ki jo izda sodišče v zvezi s predlagano postavitvijo začasnega zastopnika, se nanaša na vodstvo postopka in zoper takšno odločbo ni pritožbe. In četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 8 dni, takšen napačen pravni pouk ne more stranki podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

Izrek

Pritožba upnika se z a v r ž e.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika (z dne 5.12.2003) za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, ker je menilo, da je o upnikovem predlogu že odločilo s sklepom z dne 6.6.2003, ki je postal pravnomočen, gre za že razsojeno zadevo, situacija pa je še vedno nespremenjena, saj dolžnika ni mogoče najti. Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 340. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in predlagal njegovo spremembo tako, da sodišče dolžniku za začasno zastopnico postavi odvetnico M.K. iz N., podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče spregledalo okoliščino, da sta imela oba sklepa v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku značaj procesnega vodstva. Pravna značilnost takšnih sklepov pa je, da ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Argumentacija v izpodbijanem sklepu, da bi naj v danem primeru šlo za že pravnomočno razsojeno zadevo je zato povsem zgrešena. Zaradi napačnega stališča, da bi naj šlo za že razsojeno zadevo, upnikovih navedb v predlogu za postavitev začasnega zastopnika dolžniku z dne 5.12.2003, sploh ni preučevalo. V izogib ponavljanju se upnik na tem mestu na te svoje navedbe ponovno sklicuje. Sodišče bi moralo upoštevati, da na sklepe procesnega vodstva ni vezano in jih zato lahko vselej spremeni, če ne služijo več nameravanemu cilju. Sklepi procesnega vodstva se tudi ne morejo izpodbijati s posebnimi pravnimi sredstvi. Morebitna posebna pritožba zoper sklep, ki ima značaj procesnega vodstva, se kot nedopustna zavrže. Pritožbo zoper sklep procesnega vodstva pa lahko sodišče šteje za ugovor in mu lahko ugodi, če je predlagana rešitev bolj smotrna. Takšen je slučaj tudi v danem primeru.

Pritožba upnika ni dovoljena.

Odločba, ki jo izda sodišče v zvezi s predlagano postavitvijo začasnega zastopnika, se nanaša na vodstvo postopka in zoper takšno odločbo ni pritožbe (3. odst. 270. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). In četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 8 dni, takšen napačen pravni pouk ne more stranki podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje. Že iz tega razloga je zato pritožbeno sodišče moralo pritožbo upnika zavreči kot nedopustno (1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Končno pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je pravilno pritožnikovo stališče, da je pravna značilnost sklepov procesnega vodstva ta, da ne postanejo samostojno materialno pravnomočni, zato pa tudi ni mogoče napraviti zaključka, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje, češ da naj bi šlo za že pravnomočno razsojeno zadevo; 3. odst. 329. čl. ZPP namreč določa, da je sodišče vezano na svoje sklepe (le), če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno.