Jedro

Tožnica si tudi v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči svojega pravnega položaja v zadevi, v kateri prosi za dodelitev pravne pomoči, ne bi mogla izboljšati. Postopki v zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom premoženja, ki so se odvijali do leta 2006, so namreč bili tega leta oziroma pred njim končani, domače pravne poti pa so ostale neizkoriščene. To je bilo tožnici tudi pojasnjeno že v odgovoru ESČP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo prošnjo tožnice z dne 3. 10. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvi pravni nasvet glede možnosti po razglasitvi vloge za nedopustno s strani Evropskega sodišča za človekove pravice. V obrazložitvi pojasnjuje, da je prosilka k svoji prošnji priložila odgovor Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. 4. 2012, sklep Ustavnega sodišča RS št. Up 933/05-14 z dne 5. 5. 2006, kopijo osebne izkaznice ter drugo dokumentacijo. V nadaljevanju pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 11. do 24. členu. Za prvi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe (25. člen ZBPP). Iz odgovora Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) št. 43925/06 z dne 30. 4. 2012 je razvidno, da se je omenjeno sodišče odločilo, da vlogo prosilke z dne 2. 10. 2006 razglasi za nedopustno. Pojasnjuje, da je bilo v postopku ugotovljeno, da domača pravna sredstva niso bila izčrpana v skladu z zahtevami prvega odstavka 35. člena Konvencije, saj pritožb, ki so predmet navedene vloge, prosilka ni uveljavljala v pravnih sredstvih pred slovenskimi sodišči v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili. V nadaljevanju se upravni organ sklicuje na 35. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Pojasnjuje, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki, kot jo zahteva prosilka, niso podani. Z odobritvijo BPP v obliki prvega pravnega nasveta prosilka ne bi pridobila ničesar, saj odvetnik ne bi mogel pojasniti ničesar več, bolje ali drugače, kot je bilo to pojasnjeno s samim dopisom ESČP in obrazloženo v omenjeni odločbi. Glede sodnega postopka, v katerem je prosilka že prejela vsa potrebna pojasnila in je seznanjena z njenim pravnim položajem, pa brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega nasveta ni mogoče dodeliti. Upravni organ, pristojen za BPP, tako ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna. Zato je tožničino prošnjo v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da se z odločbo ne strinja iz razloga, ker je prišlo do nesporazuma. Prosila je za dodelitev BPP za obnovo postopka, ker niso izkoriščene vse pravne možnosti pred sodišči v Republiki Sloveniji. V zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom lastnega premoženja, dodeljeni odvetniki s strani sodišča, niso izkoristili vseh pravnih sredstev, ki so bila še možna. Zato je ustno prosila za pravni nasvet in morda dodelitev odvetnika za zastopanje in uveljavljanje obnove postopka. Predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči so urejeni v členih 11 do 24 ZBPP. Poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja prosilca, mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Tudi po mnenju sodišča si tožnica v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči svojega pravnega položaja v zadevi, v kateri prosi za dodelitev pravne pomoči, ne bi mogla izboljšati. Kot izhaja iz podatkov v spisu, so postopki v zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom premoženja, ki so se odvijali do leta 2006, bili tega leta oziroma pred njim tudi končani, domače pravne poti pa neizkoriščene. Slednje je bilo tožnici tudi pojasnjeno v odgovoru ESČP z dne 30. 4. 2012. V zvezi s trditvijo tožnice, da je v postopku dodelitve BPP prišlo do nesporazuma ter da je prosila za dodelitev BPP za obnovo postopka, ne pa za pravni nasvet po zavrnitvi njene vloge pri ESČP, sodišče pojasnjuje, da ima tožnica v primeru dodelitve odvetnika za zastopanje in uveljavljanje obnove postopkov v zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom lastnega premoženja možnost, da vloži samostojno prošnjo za dodelitev BPP za obnovo postopka. Glede na odmaknjenost postopkov v zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom lastnega premoženja pa je vprašljivo, ali so roki za uveljavljanje posameznih postopkov obnove še varovani glede na to, da tožnica niti ni navedla, za katere postopke konkretno želi uveljavljati obnovo postopkov in iz katerih razlogov. Da bi prišlo do nesporazumov pri obravnavanju tožničine vloge iz razlogov, ki so na strani sodišča, pa tožnica niti ne trdi, niti iz dosedanjega postopka kaj takega ne izhaja.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja upravni organ in se zato, da ne bi prišlo do ponavljanja, na razloge upravnega organa sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.