Jedro

Iz prošnje tožnika izhaja, da želi BPP pridobiti za pravno svetovanje, ki pa po oceni sodišča v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP ni mogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, št. II U 124/2020-6 z dne 8. 7. 2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec zaprosil za nujno obliko brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), za katerega predlaga, da se mu za zastopanje oziroma pravno svetovanje dodeli odvetnik A. A. iz Novega mesta. Prosilec je prošnji priložil izpodbijano sodbo II U 124/2020-6 z dne 8. 7. 2020, čemur pa tožena stranka ni ugodila, saj meni, da iz definicije pravnega svetovanja kot izhaja iz tretjega odstavka 26. člena ZBPP izhaja, da slednja predstavlja preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za prosilčeve pravice, obveznosti in pravno razmerje in svetovanje glede možnosti pravnih sredstev in postopkov zavarovanja prosilčevih pravic, obveznosti in pravnih razmerij, ki pa je glede na smisel, ki mu pravno svetovanje sledi, smiselno pred vložitvijo pravnega sredstva oziroma druge ustrezne vloge za zavarovanje pravic, obveznosti ali pravnega razmerja. Vključitev pravnega položaja predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi, po mnenju tožene stranke predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o njegovih možnih pravnih rešitvah, slednje pa je potrebno, da se posameznik lahko odloči, ali in kako bo varoval svoje pravice, obveznosti ali pravna razmerja. Prosilec je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, ki je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da stroški nakupa telefonskih kartic niso priznani kot stroški pravdnega postopka na način, kot ga uveljavlja prosilec.

3. Tako je tožena stranka v obrazložitvi navedla, da je bil po njeni oceni prosilec z vsemi pravnimi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja v zvezi z izpodbijano odločbo seznanjen že z izpodbijano sodbo, zaradi česar je njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, zavrnila.

4. Tožeča stranka se s predmetno odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila materialno pravo, saj 28. člen ZBPP določa, da lahko Organ za BPP odloči drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, zaradi česar po oceni tožeče stranke ne drži navedba tožene stranke, da v tej fazi postopka ni več mogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja, saj tožniku v tej fazi postopka še ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanja ali za katero drugo obliko brezplačne pravne pomoči, prav tako pa je mnenja, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli kadarkoli v katerikoli fazi postopka, zaradi česar bi mu po njegovi oceni morala biti brezplačna pravna pomoč dodeljena. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče se sicer ne strinja z razlogi, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je bil tožnik z vsemi (pravnimi) vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice seznanjen že s prejemom sodbe II U 124/2020-6 z dne 8. 7. 2020, saj je v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo varovanje.

8. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je zavrnitev tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč utemeljena na drugi materialno pravni podlagi.

9. V obravnavani zadevi gre namreč za spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči zoper sodbo Upravnega sodišča II U 124/2020-6 z dne 8. 7. 2020, torej za pravno svetovanje v zvezi s prejemom predmetne sodbe, katere predmet je bil zavrnitev tožbe tožnika zoper izdano odločbo Bpp 446/2020, ki je bila zavrnjena na podlagi zaključka Organa za BPP, da stroški nakupa telefonskih kartic za komuniciranje z odvetnikom ne sodijo med stroške pravdnega postopka in je bilo s predmetno sodbo tovrstni odločitvi Organa za BPP, pritrjeno. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 8. 7. 2020, saj pritožba zoper sodbo v upravnem sporu ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Kljub pravnomočnosti sodbe Upravnega sodišča II U 124/2020 z dne 8. 7. 2020, pa se postopek v zvezi z dodelitvijo BPP ne konča, če stranka vloži izredno pravno sredstvo, kot je npr. predlog za dopustitev revizije ali predlog za obnovo postopka. Tudi postopek z izrednim pravnim sredstvom se šteje za odločanje v zadevi, ki se obravnava, le na višji instanci sojenja in tako še vedno gre za zadevo, ki se nanaša na dodelitev BPP, vendar pa ZBPP v 5. alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz prošnje tožnika za BPP slednji želi pridobiti brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, ki pa po oceni sodišča glede na to, da že iz zakonske določbe izhaja, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP, torej iz istih razlogov tudi ni možno pravno svetovanje.1 Ker v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev Organa za BPP, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.

10. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, saj je relevantno dejansko stanje, ki se je v obravnavani zadevi nanašalo na morebitno vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo št. II U 124/2020 z dne 8. 7. 2020 med strankama ni bilo sporno.

11. Po obrazloženem, je sodišče, v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, saj je izpodbijani upravni akt na zakon utemeljen, vendar iz razlogov navedenih v 7. točki te obrazložitve.

1 Primeroma enako izhaja iz sodne prakse II U 277/2020 - 16. 9. 2020, II U 238/2020 - 23. 9. 2020, II U 224/2020 - 7. 10. 2020 in drugih.