Jedro

Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da je bolezen upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje le, če je ta nenadna, nepredvidljiva in vlagatelju prepreči, da bi sam ali po pooblaščencu pravočasno opravil dejanje. Toženka navedenih okoliščin v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ne zatrjuje in dokazuje, saj iz zdravniškega potrdila slednje ni razvidno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke (v nadaljevanju: toženke) za vrnitev v prejšnje stanje z dne 26. 9. 2019 (točka I izreka) in zavrglo pritožbo toženke z dne 26. 9. 2019 zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 339/2019 z dne 19. 8. 2019 (točka II izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje toženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi zoper izpodbijano odločbo ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem pravdnem postopku izdalo sodbo in sklep, opr. št. III P 339/2019 z dne 19. 8. 2019, zoper katero je toženka dne 26. 9. 2019 vložila (prepozno) pritožbo in istega dne še predlog za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), v katerem je navedla, da ji je bila izpodbijana sodna odločba vročena dne 3. 9. 2019, ko je bila bolna, zaradi česar pritožbe ni mogla pravočasno vložiti, kar dokazuje s priloženim zdravniškim potrdilom z dne 6. 9. 2019, iz katerega izhaja, da "je pacientka od 6. 9. 2019 v bolniškem staležu in da ima kontrolni pregled 11. 9. 2019".

6. Kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela enotno stališče, da je bolezen upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje le, če je ta nenadna, nepredvidljiva in vlagatelju prepreči, da bi sam ali po pooblaščencu pravočasno opravil dejanje. Toženka navedenih okoliščin v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ne zatrjuje in dokazuje, saj iz zdravniškega potrdila slednje ni razvidno. Toženka tako ni izkazala, da ji je (neznana) bolezen preprečila, da bi pravočasno vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje, pri čemer sodišče druge stopnje dodaja, da se sodišče prve stopnje ni spuščalo v presojo toženkine bolezni, kot to graja pritožba, temveč je zgolj pojasnilo, da toženka ni zadostila objektivnim kriterijem sodne prakse in ni izkazala upravičenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, s čimer se sodišče druge stopnje v celoti strinja.

7. Nenazadnje je toženka izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje prejela dne 3. 9. 2019, zbolela pa je šele dne 6. 9. 2019, kot to izhaja iz zdravniškega potrdila, in bi lahko pravno sredstvo zoper izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje vložila oziroma si strokovno pomoč (pooblaščenca) pridobila tudi v vmesnem času.

8. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo, in zato upravičeno zavrglo tudi prepozno pritožbo zoper izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP), za katero toženka sama priznava, da jo je vložila po poteku 8 dnevnega pritožbenega roka iz tretjega v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP.

9. Zavzetega stališča tako ne more omajati niti pritožbeno sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II DoR 112/2016, ki se ne nanaša na dejansko stanje primerljivo obravnavanemu, saj obravnava predlog za dopustitev revizije v nepravdnem postopku.

10. Nazadnje sodišče druge stopnje zavrača tudi pritožbeni očitek v smeri kršitve toženkine pravice do izjave. Res je, kot to izpostavlja pritožba, da sodišče prve stopnje toženki v vednost ni vročilo tožničinega odgovora na toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. S pritožbo očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana. Pritožbeni očitki o pristranskosti sodišča prve stopnje pa so pavšalni in dokazno nepodprti, zato se sodišče druge stopnje do njih ne bo podrobneje opredeljevalo.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženke v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).