Jedro

Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, za kakšno krivdno obliko naj bi šlo pri vnosu orožja v Republiko Slovenijo ter istočasno ni navedlo razlogov zanjo, je popolnoma zanemarilo subjektivno stran kaznivega dejanja, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo potrebno razveljaviti.

Izrek

Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po čl. 310/1 KZ ter mu izreklo kazen tri mesece zapora in varnostni ukrep odvzema predmetov, t.j. revolverja s petimi naboji in ročne bombe, v plačilo pa mu je naložilo tudi stroške kazenskega postopka in na 50.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper takšno sodbo sta se pritožila pomočnica okrožnega državnega tožilca in obdolženčev zagovornik in sicer prva zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom za izrek bistveno daljše zaporne kazni, pa tudi stranske kazni izgona tujca iz države, drugi pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razsojo, podrejeno pa, da "po razveljavitvi izpodbijane sodbe izreče obdolžencu pogojno obsodbo".

Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal razveljavitev sodbe.

Pritožba obdolženčevega zagovornika je utemeljena.

Prav imata obdolženčev zagovornik in višji državni tožilec v pisnem mnenju, da glede subjektivne plati obdolžencu očitanega kaznivega dejanja sodba nima razlogov ter je zato v tem delu ni mogoče preizkusiti. Pri zagovoru obdolženca, ki je sicer priznal lastništvo orožja in vedenje o prepovedanosti vnosa v drugo državo, ne pa tudi vedenja o tem, da se je zaseženo orožje nahajalo v osebnem avtomobilu, s katerim je prečkal mejni prehod, sodišče prve stopnje tega dela njegovega zagovora ni ocenjevalo, niti v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj ne verjame obdolžencu, da je na bombo in vojaški revolver popolnoma pozabil. Prav njegovo vedenje o tem, da se je ob prestopu državne meje navedeno orožje nahajalo pod sedežem v osebnem avtomobilu, pa je bistvenega pomena za opredelitev naklepa kot krivdne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Ker tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, opredeljena v 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevega zagovornika in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede na takšno odločitev sodišče druge stopnje ni presojalo utemeljenost ostalih pritožbenih navedb, niti vsebine pritožbe pomočnice državnega tožilca, kar vse bo lahko storilo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tako ponoviti že izvedene dokaze, zaslišati pa bo moralo tudi ženo obdolženca glede lastništva in posesti osebnega avtomobila, v katerem je bilo orožje najdeno. Za popolnejšo osvetlitev subjektivne strani obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa bi bilo utemeljeno opraviti poizvedbe po poti mednarodne pravne pomoči o resničnosti obdolženčevega zagovora glede njegove udeležbe v vojni (Mostar), eventuelne kaznovanosti v Republiki Hrvaški in o tem, ali je obdolženec dejansko bil v času storitve očitanega kaznivega dejanja lastnik drugega osebnega avtomobila. Za popolnejšo presojo krivdne oblike pa bi ne bilo odveč preveriti tudi obdolženčev zagovor o poslovanju gostišča K... na dan storitve kaznivega dejanja ter popolnejše podatke stanju zaseženega orožja dne 23.12.1996, predvsem glede na obdolženčev zagovor, da je bila pištola zarjavela in neuporabna.