Jedro

Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.

Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

1."Tožena stranka mora najkasneje v drugi TV oddaji A. po pravnomočnosti sodbe, v televizijskem mediju objaviti naslednji popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev, brez sprememb in dopolnitev:

"Prikaz nasprotnih dejstev družbe B. d.o.o. v zvezi z oddajo A. z naslovom "Trgovci ..." z dne 15. 5. 2025:

DRUŽBA B. d.o.o. NE TRGUJE Z DELAVCI IN NI DEL ORGANIZIRANEGA KRIMINALA

Ne drži trditev iz oddaje, da sem C. C. (za družbo B.) preprodajal tuje delavce, da sem se s to dejavnostjo ukvarjal predrzno zaradi znanstev v Policiji oz. na ministrstvu, ne drži da sem kriv za njihov pobeg.

Namreč - naša družba B. je drugim delodajalcem pomagala pri iskanju tujih delavcev, o tem je bila sklenjena pogodba in za to storitev so nam plačali dogovorjeno plačilo (tako je bilo tudi v primeru gostišča D.). Pri izvajanju te storitve je naša družba izpolnila vse formalno pravne zahteve tako izhodne matične države kot EU oz. slovenske administracije, zato noben tuj delavec ni prišel v Slovenijo nezakonito, pod prisilo, noben delavec ni bil zadrževan proti svoji volji, nobenemu delavcu nismo vzeli potnih listin (kar nenazadnje posredno izhaja tudi iz nadaljevanja oddaje, ko voditeljica povzame izjavo ene od tujih delavk, da je ob obisku inšpekcije morala po osebne dokumente v bivalnik), posledično pa noben ni bil preprodan drugemu delodajalcu.

Noben tuj delavec v naši družbi tudi ni delal preko dopustnega delovnega časa, kar nenazadnje ne izhaja niti iz izpovedi tujega delavca, zato je neresnična napoved novinarke v prispevku, da je delal tudi po 15 ur na dan.

O vseh postopkih imamo obširno dokumentacijo, vsa potrebna dovoljenja oz. odločbe smo pridobili, kar je ugotovila tudi delovna inšpekcija in vsi inšpekcijski postopki so bili zaključeni, brez ugotavljanja kršitev, ki bi pomenile izrek globe ali kakega prepovedanega ukrepa. Absurdne situacije, ki jo omenja voditeljica, tako ni povzročilo naše podjetje B. - očitanih kršitev pri nas ni bilo, zato jih tudi delovna inšpekcija ni mogla ugotoviti.

Konkretni primeri, predstavljeni v oddaji, so imeli prvo dejansko zaposlitev pri drugem delodajalcu in ne pri nas - mi smo jim samo pomagali urediti dokumentacijo, akreditacijo itd. (kar je nenazadnje potrdil tudi sam minister z izjavo, da sem deloval kot iskalec delovne sile - t.i. "head hunter", kar je legitimna storitev).

Ti tuji delavci so točno vedeli h komu prihajajo in kdo bo njihov delodajalec. Njihov izbor je opravila njihova sodržavljanka in takratna zaposlena v naši družbi B., ga. E. E., ki jim je vedno vnaprej tudi vse pojasnila, zato so bili ti delavci o vsem obveščeni, zato njihova pričevanja ne držijo.

Ne drži, da je kdorkoli (ne delodajalec ne tuji delavci) za preprodajo naši družbi karkoli plačal, ker za preprodajo sploh ni šlo, niti ne drži, da je kdorkoli za stroške prihoda naši družbi moral plačati 5.000 evrov po osebi, kar vse je v oddaji večkrat neresnično ponovljeno. Namreč: njihov dejanski prvi delodajalec nam je poravnal strošek naročene storitve po pogodbi, agenciji pa je neposredno plačal letalsko karto za tujega delavca, tj. od prevzema delovno bivalnega dovoljenja do EU.

Ostali stroški, ki so bili v oddaji napačno predstavljeni kot neko plačilo za preprodajo delavcev, so dejansko legitimni stroški tujih delavcev pred izdajo delovno bivalnih dovoljenj, ki jih poravnajo sami, saj gre za stroške, ki niso delodajalčevi, četudi bi jih lahko v naši družbi začasno krili zanje, ne bi šlo za naš strošek.

Navedbe v uvodu oddaje, ki nakazujejo, da zaradi osebnega poznanstva, izvajam nek organiziran kriminal, so popolnoma neresnične. Osebna poznanstva so pri gostincih običajna in precej široka, pa to še ne pomeni, da vplivajo na kakršenkoli drug odnos ali da so temelj nekemu nezakonitemu ravnanju.

Navedbe v oddaji, da bi imel C. C. dobre komunikacijske povezave na ministrstvu za delo, so prav tako neresnične - na navedeno ministrstvo se obračamo v zvezi z našo dejavnostjo in delom kot vsak drug državljan, ki ima pravico uporabljati upravne storitve države, med njimi je tudi dejanje pojasnil, kar izrecno opredeljuje tako Zakon o splošnem upravnem postopku kot uredba o upravnem poslovanju. Na te upravne pravice posameznika ne vpliva niti morebiten inšpekcijski postopek, niti predkazenski postopek, niti kazenski postopek, niti morebitna obsodba.

Podeljen status žrtve s trgovino z ljudmi ne pomeni, da je do kaznivega dejanja trgovine z ljudmi dejansko tudi prišlo in da je storilec prav C. C. kot odgovorni družbe B., na kar vsebina oddaje ves čas neresnično namiguje, saj gre za status, podeljen na podlagi priporočil npr. nevladne organizacije. Prav tako nisem noben storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kot je ob koncu oddaje navedla voditeljica, saj zoper mene ni bila izdana nobena sodba, niti ni bila vložena obtožnica, če pa teče kakršnakoli preiskava v zvezi z mano, pa ni mogoče govoriti o tem, kot da sem storilec.

Na koncu pa tudi ni res, da je naše podjetje od države od leta 2019 prejelo več kot 800.000 evrov plačil, subvencij in posojil - od 1. 1. 2019 smo prejeli 715.615,18 evrov takih sredstev; prav tako ni res, da je bil znesek večerje 18. 6. 2024 v naši družinski restavraciji v višini 2.700 evrov porabljen za ožjo delegacijo ministra, ki je po navedbi novinarja v prispevku oddaje obsegala zgolj nekaj ljudi (ministra, vodjo njegovega kabineta, vodjo Policije in italijanskega kolega ministra) - delegacija je obsegala dejansko 50 oseb.

B. d.o.o.

C. C., direktor"

2.Tožena stranka mora pri objavi popravka v TV oddaji A. v televizijskem mediju navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, tako da vsebino popravka z naslovom prebere.

3.Tožena stranka mora popravek v televizijskem mediju objaviti v enaki TV oddaji A. ob enakem četrtkovem večernem terminu ob 20. uri, kot je bilo objavljeno izvorno obvestilo, na katerega se popravek nanaša, najkasneje v drugi redni TV oddaji A. po pravnomočnosti sodbe, ter ga na enak način objaviti (v prepisu in v znakovnem jeziku) in enako dolgo ohraniti v spletnem arhivu ob izvornem obvestilu (na vseh spletnih mestih oz. naslovih, kjer se nahaja izvorno obvestilo), da ima njegova objava enako vrednost kot obvestilo oz. prispevek, na katerega se nanaša.

4.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške tega postopka, kot jih bo določilo sodišče v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo; v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka v višini 949,60 EUR in njene stroške pritožbenega postopka v višini 778,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka naprej do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora tožena stranka kot odgovorna urednica medija objaviti popravek tožeče stranke v zvezi z oddajo A. z naslovom "Trgovci ..." z dne 15. 5. 2025, z vsebino, povzeto v izreku sodbe, v enakovredni obliki ter na enakovrednem mestu, kot je bilo objavljeno izvorno obvestilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2.Tožena stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 . Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev pravdnih in pritožbenih stroškov. Navaja, da je sodba pomanjkljiva, ker gre za dobesedni prepis sodbe, izdane v drugem postopku (IV P 820/2025), razlogov o glavnih ugovorih toženke v tem postopku (zgrešena aktivna legitimacija, ker se določeni deli popravka nanašajo na C. C., ki ni stranka postopka, in da je treba zavrniti zahtevek v celoti) pa nima. Ne strinja se z zaključki prvega sodišča, da so izpolnjeni pogoji aktivne legitimacije tožeče stranke, ker naj bi obvestilo z dne 15. 5. 2025 objektivno posegalo v njen interes. Izpostavlja dele popravka (prvi odstavek zahtevka, deveti odstavek in zadnji del enajstega odstavka zahtevka za popravek), ki se nanašajo na direktorja tožene stranke C. C. kot fizično osebo. Tožeča stranka z zahtevkom za objavo popravka oziroma tožbenim zahtevkom zahteva objavo popravka oziroma prikaz nasprotnih dejstev za drugo osebo in ne le zase. Pravna oseba in direktor, kot fizična oseba, sta dve ločeni osebi z ločeno pravno subjektiviteto. V postopku zahteve za objavo popravka morata ločeno uveljavljati prizadetost interesov. Upoštevati je treba, da se določeni deli obvestila nanašajo le na C. C., kar potrjuje tudi sama vsebina zahtevka za popravek. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek torej oblikovala širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. V tem delu ni izpolnjen pogoj aktivne legitimacije. Ker se izpostavljeni deli zahtevka za popravek nanašajo na C. C., ki ni tožeča stranka, slednja po sodni praksi ne more zahtevati objave popravka zanj. Ugotovitev sodišča, da je za celotni popravek izpolnjen pogoj prizadetosti pravic in interesov tožeče stranke, je upoštevajoč izpostavljene dele zahtevka in določbo prvega odstavka 27. člena ZMed2 v celoti zmotna. Predstavljeni odklonitveni razlog ima za posledico neobjavo celotnega popravka. Zmotna je nadaljnja ugotovitev sodišča, da zahtevek za objavo popravka ne izpolnjuje pogojev za zavrnitev po 2. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Šlo je za obvestilo, ki je temeljilo na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih. To pa ne izhaja iz zahtevka za objavo popravka. Pojasnila so bila pavšalna, nekonkretizirana, nasprotna ugotovitev sodišča (da so bila pojasnila zadostna) pa zmotna. Zmotne in neobrazložene so ugotovitve sodbe glede izpolnitve pogoja po 6. alineji petega odstavka 31. člena ZMed in da tožena stranka ni obrazložila neobstoječih dejstev. Sodišče se je opredelilo le do količinske primerjave besedila, do ugovora toženke pa ne. Zahtevo do popravka razume preširoko. Predlagani popravek je obložen s ponavljanjem spornega teksta, s polemiziranjem z novinarskimi stališči, z izjavami delavcev in vsebuje dele, ki se ne nanašajo na vsebino obvestila. Zato je neustrezen in nesorazmerno dolg.

3.Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da jo višje sodišče kot neutemeljeno zavrne, potrdi sodbo sodišča prve stopnje in toženki naloži v plačilo njene stroške pritožbene postopka. Ugovor neobstoja aktivne legitimacije je neutemeljen. Obvestilo je obravnavalo tako tožečo stranko kot C. C. kot njenega zakonitega zastopnika in lastnika na način, ki prepleta oba subjekta. Posameznih navedb ni možno ločiti na posamezne dele. To je še posebej težko, ker imata firma in zakoniti zastopnik enako (družinsko) ime. Zaradi netransparentnega podajanja informacij v obvestilu ni mogoče razločiti, kateri del se nanaša zgolj na pravno osebo (pri tem je vključeno tudi navajanje njegovega zakonitega zastopnika, direktorja C. C.) in kateri del zgolj na C. C. kot fizično osebo. Tožeča stranka meni, da se celota navedb, ki se nanašajo na "C.", nanaša nanj kot na zakonitega zastopnika ali kot na tožeče stranke ali direktno na tožečo stranko kot tako. Objavo enakega popravka bi poleg tožeče stranke lahko zahteval tudi C. C. kot posameznik. Ugled pravne osebe se presoja tudi po ugledu posameznikov, ki tvorijo njen personalni substrat. Neresnične trditve o fizičnih osebah, še zlasti, če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled fizične osebe in ugled pravne osebe. Pravilno je odločeno o izločitvenem razlogu po 2. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed in o izključitvenem razlogu po 6. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed. Popravek ni bil količinsko daljši od izvornega besedila. Izvorna oddaja je bila televizijska, sestavljena iz govora in slike, katere pretežna vsebina je bila obravnava tožeče stranke, trajala je 69 minut. Pri obravnavi popravka je treba brati vsebino. Branje popravka bi trajalo največ 6,5 minut oziroma 5,3 minute. Popravek torej ni nesorazmerno predolg. Tožeča stranka je pravilno izvršila svojo ustavno pravico do popravka. Pritožbene navedbe o visoko konkretiziranih in natančnih podatkih so neprimerne. Obravnavano obvestilo je šolski primer rumenega tiska.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožeča stranka zahteva objavo popravka, ki se nanaša na objavo obvestila, ki ga je tožena stranka objavila v televizijskem mediju 15. 5. 2025 v televizijski oddaji A.3 ter istega dne objavila in arhivirala na spletnih platformah RTV ... in tv...si4 z naslovom "Trgovci ...". Trdila in dokazovala je, da je bilo z objavo, ki vsebuje neresnično in izkrivljeno navajanje trditev, poseženo v pravice in interese tožeče stranke (pravne osebe). Tožena stranka se je branila, da za objavo popravka niso izpolnjeni zakonski pogoji: popravek je nesorazmerno daljši od vsebine, na katero se nanaša (6. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed); ne zanika navedb v obvestilu in ne navaja/prikazuje nasprotnih dejstev in okoliščin, ki bi bistveno dopolnjevala ali izpodbijala navedbe v besedilu (2. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed); z objavo ni bila prizadeta pravica tožeče stranke, ni bilo poseženo v njen interes (prvi odstavke 26. člena ZMed in drugi odstavek 35. člena ZMed v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 31. člena ZMed); za celotni zahtevek ni aktivne legitimacije tožeče stranke (1. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZMed).

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je tožeča stranka svojo prizadetost dovolj konkretno utemeljila; - da je bilo z oddajo objektivno gledano poseženo v njen pravno varovani interes; - da naslov5

sam po sebi nosi negativno konotacijo; - da je v nadaljevanju oddaje predstavljeno ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke kot moralno in zakonsko sporno (med drugim z omembo preprodajanja filipinskih delavcev, domnevnega vplivanja na uradne osebe in domnevne izmenjave informacij za namene osebne koristi). Po takih ugotovitvah je presodilo, da so trditve in prikazi v oddaji, za katere tožeča stranka zatrjuje, da so neresnični, posegli v ugled in dobro ime tožeče stranke in je upravičena do popravka. Nadalje je ugotovilo, da glede na celotno vsebino prispevka v oddaji, ki se neposredno ali posredno nanaša na tožečo stranko, popravek ni nesorazmerno daljši od objavljenega, da popravek poleg zanikanja očitkov v oddaji vključuje zadostna pojasnila in konkretizirana nasprotna dejstva in da se smiselno in vsebinsko nanaša na prikazano v oddaji, pri čemer vsebinsko nerelevantnega ali nepovezanega besedila popravka z objavljenim obvestilom ni. Po takih ugotovitvah je presodilo, da popravek kot celota izpolnjuje pogoje za njegovo objavo in tožbenemu zahtevku ugodilo.

7.Za pritožbo je v prvi vrsti sporno vprašanje aktivne legitimacije, oziroma ali se zahtevani popravek nanaša oziroma odziva na obvestilo, ki posega v pravice tožeče stranke. Vztraja, da se deli obvestila in popravka nanašajo na direktorja tožeče stranke C. C. kot fizično osebo.

8.Očitki o pomanjkljivostih v sodbi, češ da se sodišče ni opredelilo do teh ugovornih navedb, so neutemeljeni. Sodišče je namreč vse ugovore toženke obravnavalo in jih vsebinsko zavrnilo. Sodba ima o njih zadostne vsebinske razloge, da jo je mogoče preizkusiti. Nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno (da je predstavljeno ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke) in presojo (da so zatrjevane neresnične trditve in prikazi v oddaji posegli v ugled in dobro ime tožeče stranke - pravne osebe) pa ne vodi do uveljavljane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.Pravica do popravka je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki na ta način dobi enakovredno možnost (preko medijev), da zaščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Hkrati je z njo varovan interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si ustvari svoje mnenje.

10.Po izrecni določbi 40. člena Ustave RS in določbah ZMed je pravica do popravka zagotovljena vsakomur: posamezniku, organizaciji ali organu, glede na svojo pravno naravo tudi pravnim osebam (prvi in tretji odstavek 26. člena in 1. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed). Temeljna predpostavka za objavo popravka objavljenega besedila pa je, da sta bila z njim prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka, v obravnavanem primeru družbe B., d. o. o., ki vlaga zahtevek za objavo popravka.

11.V sodni praksi je izoblikovano merilo, da se mora popravek nanašati na bistveno vsebino novinarskega prispevka. Namen pravice do objave popravka je namreč obrambni, zato se ima prizadeti pravico vsebinsko odzvati na tiste navedbe, ki so posegle v njegove pravice ali interese. Iz popravka mora biti jasno razvidno, katere objavljene navedbe prizadeta oseba zanika in s katerimi dejstvi in okoliščinami jih izpodbija/dopolnjuje.

12.Ker gre za varstvo zasebnega interesa prizadetega subjekta in njegovih osebnostih pravic - torej za močno osebnostno noto - lahko prizadeti zahteva objavo popravka le zase, ne more pa tega storiti zanj kdo tretji. Če sodišče ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes posameznika, ki vlaga zahtevek za objavo popravka, tožbeni zahtevek zavrne (drugi odstavek 35. člena ZMed). Že če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba (odklonitveni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba zavrniti zahtevek za objavo popravka v celoti, saj se mora po prvem odstavku 27. člena ZMed popravek objaviti brez vsakršnih sprememb in dopolnitev, dopustni so le pravopisni popravki, opravljeni s soglasjem obveščenega prizadetega vlagatelja zahtevka.

13.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi in ne sodišču prve stopnje, da se celotna vsebina obvestila (televizijske oddaje, ki nima posebnega naslova in je nasprotna ugotovitev sodišča s citiranjem napačnega naslova prispevka protispisna) ne nanaša le neposredno na družbo B., d. o. o., temveč je usmerjena tudi zoper druge fizične in pravne osebe. Ne glede na opozorilo tožeče stranke o prepletanju osebnega imena zakonitega zastopnika, ki se pojavi tudi v firmi tožeče stranke, ni mogoče slediti njenim navedbam v odgovoru na pritožbo, da povprečni gledalec iz vsebine oddaje ne more izluščiti, na koga se je nanašala pretežna vsebina navedb in očitkov v obvestilu (ali na pravno osebo ali na fizično osebo). Načelno je ugled pravne osebe (njene pravice in interesi) res neločljivo povezan z ugledom fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat, kot navaja tožnica v odgovoru na pritožbo. VSRS pa je v sodbi II Ips 176/2016 pojasnilo, da to ne pomeni, da vsakršna okrnitev ugleda fizične osebe posredno učinkuje tudi na interese pravne osebe do te mere, da se pravice do popravka pravne osebe lahko ustavno skladno konkretizira brez nesorazmernega posega v nasprotne pravice medija. V izjemnih primerih, ko presoja, ali je bilo v novinarskem prispevku poseženo v tožnikove pravice in interese, ni črno-bela, za kar gre, kot priznava tožeča stranka tudi v obravnavanem primeru, je treba tudi izhodiščni položaj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ovsebiniti z ustreznim ustavno pravnim vrednotenjem.

14.V obravnavanem obvestilu se res prepletajo očitki zoper različne pravne in fizične osebe. Poleg tožeče stranke se omenja še eno podjetje družbe C. C. - F. Držijo tudi podatki odgovora na tožbo, da je največkrat omenjeno ime C. oziroma ime in priimek C. C., nekajkrat tudi z dodatkom, da je to lastnik restavracije, ki ima hotel, oziroma solastnik hotela in restavracije, njegove izjave v posnetku pa imajo podnapis "direktor in solastnik podjetja B.". Kljub temu pa po oceni pritožbenega sodišča obvestilo nima take osebne povezave med tožečo stranko (pravno osebo) in C. C. kot fizično osebo, kot zatrjuje tožeča stranka in kot to izhaja iz popravka. Najmanj kar je, so poglavitni očitki na račun zlorabe osebnih poznanstev za vplivanje na uradne osebe za namene osebnih koristi, kot jih dojame in razume povprečni gledalec ob gledanju celotne oddaje, usmerjeni predvsem v C. C. in v njegova ravnanja kot fizične osebe. Zmotno je nasprotno naziranje sodišča prve stopnje, da obvestilo prikazuje ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke. V obvestilu namreč nikjer ni rečeno, da družba B., d. o. o., trguje z delavci in da je družba del organiziranega kriminala, kot popravek zanika v naslovu. Prav tako v obvestilu ni navedb, da je C. C. za družbo B., d. o. o., preprodajal tuje delavce, kar popravek zanika v prvem odstavku, pa tudi ne, da je storilec prav C. C. kot odgovorni družbe B., d. o. o., na kar vsebina oddaje ves čas neresnično nakazuje. Obvestilo govori o C. C. ki je neposredno povezan z ministrom in bratoma G. in ki je solastnik restavracije in hotela (in je brat vodje kabineta ministra).

15.Tako je treba pritrditi pritožbi in ne nasprotnim navedbam odgovora na pritožbo, da tožeča stranka res zahteva objavo popravka oziroma prikaz nasprotnih dejstev za drugo osebo in ne le zase. To navsezadnje priznava celo odgovor na tožbo, ko pravi, da bi poleg tožeče stranke lahko zahteval objavo popolnoma enakega popravka tudi C. C. kot posameznik. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje odgovoru na pritožbo, vendar pojasnjuje, da bi bilo to mogoče le, če bi obe osebi (pravna in fizična) to zahtevali, česar pa v obravnavanem primeru ne storita. Kot je bilo že povedano, je pravica do popravka namenjena le zavarovanju posameznikove pravice ali interesa in ne zavarovanju pravic in interesov koga drugega. Po stališčih sodne prakse je sicer mogoče s popravkom medijskega obvestila zajeti tudi tretje osebe, ki so v spornem obvestilu nastopale kot domnevno prizadete osebe skupaj s tožnico. Vendar le, kadar je kontekst v medijih predstavljenih trditev, na katere se odziva prizadeti, tak, da so vanj vključene tudi tretje osebe, zaradi česar je pravico do popravka mogoče polno uresničiti le z odzivom tudi na trditve o tretji osebi. V dialogu z izvornim člankom lahko popravek vsebuje tudi navedbe, ki se nanašajo na tretje osebe, če so te navedbe dane v okviru in zaradi varstva tožnikove pravice in interesa. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer.

16.Prav ima pritožba, da z v pritožbi izpostavljenim besedilom prvega, devetega in zadnjega dela enajstega odstavka tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo C. C., ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen. Zaradi podanega odklonitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed in drugega odstavka 35. člena ZMed v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZMed, ga je treba v celoti zavrniti.

17.Obravnavano obvestilo vsebuje navedbe družbe B., d. o. o., v okviru navedb o gospodarski delegaciji v Manili. S slikovnim materialom so bile podkrepljene navedbe v prispevku, da inšpektorji niso ugotovili hujših kršitev, ampak so namesto denarnih kazni pravni osebi oziroma podjetju B. izrekali le opomine. Poleg navedbe podjetja B., d. o. o., se v obvestilu navajata še restavracija in hotel ter podnapis pod izjavami C. C., da je direktor in solastnik podjetja. Ni sicer mogoče slediti pritožbi v delu, ko navaja, da celotno obvestilo temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ki bi terjali konkretizirane in natančne odgovore. Očitki so namreč pretežno podkrepljeni s citiranjem izjav posameznikov, vsebina dokumentov, ki so navedeni v obvestilu, pa vsebinsko tudi ni opisana. Kljub temu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, da ni podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed v tistem delu zatrjevanega popravka, ki se nanaša samo na tožečo stranko ali vsaj posredno nanjo.

18.Tudi če bi bilo z zgoraj opisanimi deli prispevka res poseženo (samo) v pravice tožeče stranke, je odločitev sodišča, da ni podan navedeni odklonitveni razlog, pravno zmotna. Tožeča stranka namreč brez nasprotnih dokazov in podatkov, s katerimi pravna oseba gotovo razpolaga, po eni strani zgolj zanika objavljene podatke (o ceni večerje in prejetih javnih sredstvih - zadnji odstavek popravka). Kot pravilno opozarja pritožba, pa v drugih delih le ponavlja navedbe iz obvestila (o komunikacijskih povezavah na Ministrstvu za delo, deseti odstavek popravka), o ugotovitvah delovne inšpekcije (četrti odstavek popravka), ali pa komentira vsebino objave in način podajanja voditeljice oddaje (četrti odstavek popravka), gostov oddaje (peti odstavek popravka) in izjav posameznikov v oddaji (šesti, sedmi in osmi odstavek popravka). Navedbe v teh sklopih popravka po presoji pritožbenega sodišča presegajo sporni prispevek in ne pomenijo zanikanja oziroma relevantnega dopolnjevanja njegovega bistvenega sporočila. Za zavrnitev tožbenega zahtevka pa zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave. Sicer bi se popravek kot celota sprevrgel v nezavarovano pravico dostopa do medijev.

19.Tožbeni zahtevek tožeče stranke je treba torej zavrniti tudi zaradi podanega odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

20.Če je za del popravka podan odklonitveni razlog, ima to za posledico neobjavo celotnega popravka (prvi odstavek 27. člena ZMed). Po uveljavljenih stališčih sodne prakse sodišče ne more posegati v zahtevani popravek in objaviti le dela popravka. Zato je bilo treba zahtevek v celoti zavrniti. Na pritožbene navedbe o nesorazmernosti dolžine popravka ni treba več odgovarjati. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

21.Zaradi spremembe sodbe je bilo treba odločiti o stroških celotnega postopka (165. člen ZPP).

22.Tožeča stranka je v pravdi propadla. Po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) mora toženi stranki povrniti stroške celotnega postopka na prvi in drugi stopnji, sama pa do povračila svojih stroškov (vključno s stroški odgovora na pritožbo) ni upravičena.

23.Stroški postopka so odmerjeni v skladu z OT, od vrednosti spora 10.000 EUR in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR v času odločanja. Odmerjeni so na priglašenih stroškovnikih. Stroški za zastopanje na prvi stopnji znašajo 949,60 EUR. Nanašajo se na nagrado za sestavo vlog in za zastopanje na naroku, materialne stroške, DDV ter kilometrino. Stroški pritožbenega postopka pa znašajo 778,32 EUR (za sestavo pritožbe, materialne stroške, DDV in takso za pritožbo). Tožeča stranka mora oba zneska poravnati toženi v paricijskem roku, sicer bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti (378. člen OZ v zvezi z načelnim pravnim mnenjem občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami.

2Zakon o medijih, Uradni list RS, številka 35/01 s spremembami.

3Zvočni prepis oddaje v prilogi A3 in posnetek v prilogi A2.

4Dostopno na spletnih straneh, listovna številka 3 in priloga B3.

5Ki ga je v točki 16 sodbe napačno povzelo kot: "Trgovina ..." namesto pravilno: "Trgovci ...".

6Sodba VSRS II Ips 204/2017, točka 10.

7Sklep VSRS II Ips 140/2018 z dne 9. 8. 2018.

8VSRS II Ips 89/2018 z dne 28. 6. 2018 - točka 10.

9II Ips 176/2016 z dne 21. 7. 2016, točka 15.

10V zvezi z enim od računov, ki pa ga je filipinski delavki izstavilo to podjetje za stroške pri iskanju zaposlenih - prepis zvočnega zapisa oddaje A3, stran 9 - od 34:02 do 34:15.

11

In sicer, kot izhaja iz zvočnega prepisa A. v prilogi A3: - ki je neposredno povezan z ministrom in bratoma G. (3:49); do katerega je podatek o preiskavi prišel, ki se je osebno oglasil na zunanjem ministrstvu, tam želel na vsak način izvedeti, kdo ga je prijavil zaradi trgovine z ljudmi, ki naj bi v zameno ponujal celo podatke o kršitvah drugih delodajalcev (6.21 do 6:35 - stran 2), ki je v Slovenijo pripeljal 10 delavcev, ki so bili v Sloveniji domnevno žrtve trgovine z ljudmi (stran 2, od 6:45 do 7:06); ki se je udeležil odprtja slovenskega veleposlaništva v Manili, bil član delegacije gospodarske zbornice in javne agencije Spirit (stran 2 do 3, od 8:41 do 8:44); ki je sredi inšpekcijskega postopka potožil uslužbencu iz službe za delovne migracije, da mu zavod ne izdaja soglasij za zaposlitev tujcev, ta pa mu je odpisal ... da ga je zavod prijavil inšpekciji in da je zavod samostojen organ (od 9:31 do 9:54), ki je imel stike s številnimi javnimi institucijami in je nad eno od njih (upravno enoto) navdušen (od 11.01 do 11:04); ki je s spornim dokumentom prepričal eno od uradnic, da je odjavila dovoljenje za prebivanje Filipinca, ki za to ni vedel (od 11:36 do 11:39), ki vse očitke zavrača (12:18); ki naj bi mu tudi prisluškovali in za preiskavo ne bi smel vedeti ter kdo bi ga o tem lahko obvestil - sestra ali kateri od vplivnih znancev (od 12:27 do 12:34), v pojasnilih G. G. in ministra o osebnem poznanstvu z njim (stran 4), da so na Ministrstvu za zunanje zadeve potrdili informacijo, da je med drugim poizvedoval o postopkih in informacijah o postopku v zvezi s trgovino z ljudmi in da zoper njega teče policijska preiskava (stran 5 in 6), da nima dobrih komunikacijskih povezav z Ministrstvom za delo (od 25:03 do 25:36), da je verjetno iskal vse možne kanale, da bi lahko dobil to, kar si je želel in iskal ustrezne inštance naprej, ker na zavodu ni uspel priti do sogovornika (od 27:12 do 27.37), da je sklenil pogodbe s filipinsko agencijo za posredovanje delavcev, še pred prihodom v Slovenijo, pa je od filipinskih delavcev zahteval plačilo vseh stroškov, delavce pobral na letališču, jih pripeljal v K. za nekaj dni, da so uredili dokumente, nato jih odpeljal k novemu delodajalcu, kjer so od njega izvedeli, da je C. C. za njih celo plačal (stran 9), da filipinski delavec pripoveduje, da je pri njem delal tudi 15 ur na dan, ko je začel delati pri novem delodajalcu, pa je ugotovil, da v Sloveniji prebiva nezakonito, ker je, ne da bi vedel, pri C. C. podpisal bianco dokument, da se odreka dovoljenju za delo (stran 10), da je s pomočjo filipinske skupnosti v Sloveniji več filipinskih delavcev, zaposlenih pri njem, pridobilo status žrtve trgovine z ljudmi (stran 10); v pogovoru z gosti je omenjen še sedemkrat izrecno z osebnim imenom, na primer: da je tujim delavcem odvzel osebne dokumente, da jih je preprodajal drugim delodajalcem za plačilo, da ima zelo dobre povezave z institucijami in prostodušno priznava, koga vse pozna in da je zelo osebno govoril o zaposlenih na upravni enoti.

Poleg sestre H. H. - stran 1 zvočnega prepisa v prilogi A3.

Stran 2 zvočnega prepisa.

Stran 9.

Stran 1 zvočnega prepisa v prilogi A3.

VS RS, II Ips 64/2024 z dne 18. 12. 2024, točka 14.

VS RS II Ips 1/2023 z dne 5. 4. 2023.

"Ne drži trditev iz oddaje, da sem C. C. (za družbo B.) preprodajal tuje delavce, da sem se s to dejavnostjo ukvarjal predrzno zaradi znanstev v policiji oziroma na ministrstvu, ne drži, da sem kriv za njihov pobeg."

"Navedbe v uvodu oddaje, ki nakazujejo, da zaradi osebnega poznanstva izvajam nek organiziran kriminal, so popolnoma neresnične."

"Prav tako nisem noben storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ..., saj zoper mene ni bila izdana nobena sodba, niti ni bila vložena obtožnica, če pa teče kakšna preiskava v zvezi z mano, pa ni mogoče govoriti o tem, kot da sem storilec."

Da je podjetje B. prejelo 1.598 EUR sofinanciranja za udeležbo v vladno - gospodarski delegaciji na Filipinih, da so bila prejeta sredstva namenjena kritju stroškov prevoza, nočitev, kotizacije in da je od leta 2019 podjetje prejelo več kot 800.000 EUR javnega denarja v obliki plačil, subvencij in posojil - stran 3 prepisa v prilogi A3.

Posnetek oddaje: Opravljeni inšpekcijski nadzori v podjetju B. in ugotovljene kršitve na strani 8 zvočnega posnetka v prilogi A3.

Glede večerje delegacije, ki je stala 2.700 EUR; da je podobno doživel tudi filipinski delavec, ki je delal v restavraciji (stran 9), ki je povedal, da je delal tudi po 15 ur na dan.

Stran 9 posnetka v prilogi A3 o sklenjenih pogodbah s filipinsko agencijo za posredovanje delavcev in z lokacijo dela v hotelu C.

VR RS, II Ips 116/2018 z dne 30. 8. 2018.

Odvetniška tarifa, Ur. list RS, št. 2/15 s spremembami.

Na list. št. 38, 55 in 45 za postopek na prvi stopnji in na list. št. 75 za pritožbeni postopek.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 26/1, 26/3, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 35, 35/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 40

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.