Jedro

Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev.

Izrek

Pritožbama obeh dolžnikov se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov.

2. Prvi dolžnik in druga dolžnica (v nadaljevanju dolžnika) pravočasno pritožbeno izpodbijata ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navajata, da so razlogi v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa nejasni in vztrajata pri svojih ugovornih navedbah.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Razlog, ki preprečuje izvršbo je tudi, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

6. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba (drugi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je lahko tudi sklep, izdan v izvršilnem postopku, vendar mora za to izpolnjevati določene pogoje. Sodna odločba mora biti pravnomočna in izteči se mora rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ), poleg tega pa morajo biti v njej navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). V izvršilnem naslovu mora biti pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve. Izvršljiva lahko postane samo kondemnatorna sodna odločba. Ob navedenem je lahko sklep o izvršbi izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, je lahko izvršilni naslov v smislu 17., 19. in 21. člena ZIZ samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.

7. Sodišče druge stopnje je ob odločanju o pritožbah dolžnikov v mejah preizkusa po uradni dolžnosti, ki ga je dolžno opraviti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ, ugotovilo, da je glede izterjave terjatve v znesku 652.148,48 EUR podan razlog, ki preprečuje izvršbo po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti.

8. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju In 88/2007 z dne 1. 10. 2007 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju In 88/2007 z dne 11. 5. 2009, sklepom Višjega sodišča Ip 578/2009 z dne 28. 10. 2009, sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju In 88/2007 z dne 11. 12. 2007 in sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 597/2010 z dne 14. 7. 2010. Na podlagi navedenih sklepov je sodišče presodilo, da neposredno izvršljiv notarski zapis pogodbe o najetju dolgoročnega deviznega kredita, pogodbe o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve predstavlja primeren izvršilni naslov. V obravnavani izvršilni zadevi pa sodišče ni ponovno presojalo notarskega zapisa, temveč je moralo presoditi, ali na podlagi notarskega zapisa izdani sklep o izvršbi predstavlja primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo.

9. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da zgoraj navedeni sklepi predstavljajo izvršilni naslov za izterjavo terjatve 652.148,48 EUR s pripadki. Kot je že bilo pojasnjeno, je lahko sklep o izvršbi izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. V obravnavani zadevi pa je upnik predlagal izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, zato v njem ni bilo odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč samo o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve. Ob navedenem sklepi, na podlagi katerih je upnik predlagal izvršbo, ne predstavljajo izvršilnega naslova za izterjavo denarne terjatve v znesku 652.148,48 EUR, zato na njihovi podlagi ni mogoče dovoliti izvršbe. So pa navedeni sklepi primeren izvršilni naslov glede izterjave stroškov v znesku 1.593,00 EUR, saj je glede njih odločeno o njihovi višini in dolžniku naloženo, da jih poravnava.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbama dolžnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena, 355. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi te razveljavitve sodišče druge stopnje ni presojalo nadaljnje pritožbene navedbe o nejasnosti 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, pri tem pa upoštevati, da je lahko sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.