Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I. in III. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugotovilo, da dodatna zapuščina obsega solastni delež do 29/625 parc. št. 1712/1, 1712/3, 1764/4, 1765/1, 1767/2, 1771/1, 1771/2, vse k.o. X., solastni delež do 11/200 parc. št. 1712/2 k.o. X., solastni delež do 303/5000 parc. št. 1712/5 in 1712/6 k.o. X.; v točki II. izreka odločilo, da na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju in dednega dogovora dodatno zapuščino deduje zapustnikova vdova A. Š. U. do celote; v točki III. izreka pa je zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede parc. št. 1765/3, 1765/7 in 1765/6, vse k.o. X. 2. V laični pritožbi dedinja izpodbija I. in III. točko sklepa. Navaja, da je v vlogi za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju navedla podatke, ki so ji bili znani ob vložitvi. V točki I. ugotovljen obseg dodatne zapuščine je pomanjkljiv. V zemljiškoknjižnem postopku je bilo ugotovljeno, da se je parcela 1765/3 delila na parc. št. 1765/10 in 1765/11, zato je bilo ugodeno njenemu ugovoru in dovoljena vknjižba solastninske pravice v korist pokojnega na navedeni dve nepremičnini. Tudi glede parc. št. 1765/7 je v zemljiškoknjižnem postopku vložila ugovor, kateremu pa ni bilo ugodeno in je glede te parcele izpodbijani sklep pravilen. Ne strinja pa se z odločitvijo glede parc. št. 1765/6, v zvezi s katero se vodi zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo solastnine, in sicer na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene in predstavljajo listine, ki dokazujejo pravni temelj za pridobitev lastninske pravice. V zemljiški knjigi je še vedno kot lastnik vpisan prodajalec I. p.o. - v stečaju, sodišču pa so že predloženi izvirniki listin, ki izkazujejo pravni temelj za prenos lastninske pravice na pokojnega. Sama kot dedinja nujno potrebuje sklep zapuščinskega sodišča, s katerim bo izkazovala pravno nasledstvo in lahko urejala nadaljnje postopke za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. Ker se ureja cel kompleks poslovne cone P. in je geodetski biro že opravil odmere stavb in zemljišč, nujno potrebuje čimprejšnjo izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, da bo lahko kot dedinja podpisovala listine, potrebne za parcelacije, ureditev mej in druge listine. Zato predlaga, da višje sodišče kot dodatno zapuščino ugotovi še solastni delež do 29/625 parc. št. 1765/10 in parc. št. 1765/11, solastni delež do 464/1000 parc. št. 1765/6, vse k.o. X. 3. Sodedič R. Š. na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Skladno s prvim odstavkom 221. člena Zakona o dedovanju (ZD) izda zapuščinsko sodišče dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, lahko dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Ker je zapuščinsko sodišče po prejemu predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da nepremičnina s parc. št. 1765/3 k.o. X. ne obstaja, pri nepremičninah parc. št. 1765/7 in 1765/6 pa zapustnik ni vknjižen kot lastnik oziroma solastnik, je odločitev o zavrnitvi predloga za dedovanje teh nepremičnin materialnopravno pravilna.
6. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da bo lahko izdalo dodatni sklep o dedovanju šele, ko bo zemljiškoknjižno stanje urejeno. Pritožnica bo torej lahko glede na pritožbene navedbe v zvezi s parc. št. 1765/3, ki imajo podlago v sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, dosegla izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, če bo podala ustrezen predlog. Glede nepremičnin, ki še niso vknjižene na pokojnega, pa bo morala najprej doseči vknjižbo. To kot dedinja po pokojni pogodbeni stranki lahko stori na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, s katerim izkazuje univerzalno pravno nasledstvo po pokojnem T. Š.. Pokojnikova zapuščina namreč preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). S trenutkom zapustnikove smrti tako postane dedič subjekt pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik. Zato lahko kot njegova dedinja ureja zemljiškoknjižne vpise in druge zadeve, ki se nanašajo na premoženje, katerega (so)lastnik je (bil). Dodatni sklep o dedovanju za kakršnega se zavzema pritožnica zaradi formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1) zemljiškoknjižno ne bi bil izvedljiv, saj je sklep o dedovanju lahko podlaga le za prehod zapustnikovega premoženja na dediča, ne pa za vpis lastninske pravice iz tretje osebe na dedinjo.
7. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene kršitve, na katere je dolžno skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno (163. člen ZD), paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso priglašeni.