Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 257/2000

ECLI:SI:UPRS:2003:U.257.2000 Javne finance

komunalna taksa
Upravno sodišče
18. julij 2003
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za odmero, pobiranje in izterjavo komunalnih taks je po Odloku o komunalnih taksah v občini Izola pristojna Davčna uprava RS in ne občina.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Občine A. se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Zahtevi tožeče in tožene stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo sedanjega tožnika zoper odločbo Urada za komunalni razvoj občine A., s katero je upravni organ prve stopnje tožniku kot taksnemu zavezancu, na prijavo nadzornega organa, odmeril komunalno takso za uporabo javne površine na B. nabrežju - tržnica v A v skupni izmeri 902 m2 (22,00 x 41,00 m), in sicer zaradi postavitve prireditvenega šotora na javni površini v A v času od vključno dne 1. 1. 2000 do vključno dne 31. 12. 2000 (1. točka izreka odločbe upravnega organa prve stopnje), nadalje je prvostopni organ odločil, da Davčna uprava RS - Izpostava A. na osnovi te odločbe in 6. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Izoli izda odločbo o plačilu komunalne takse, ki jo je taksni zavezanec dolžan poravnati v skladu s 7. členom odloka (2. točka izreka odločbe upravnega organa prve stopnje), nadalje pa je bilo še odločeno, da se pri odmeri komunalne takse upoštevajo določila 12. člena tarifa št. 4 točka a, ter 13. člena veljavnega Odloka o komunalnih taksah v občini Izola (1. območje, dejavnost uporabnika v 5. skupini). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da so na podlagi 1. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Izola (Uradne objave, št. 17/96 - v nadaljevanju odlok) uvedene komunalne takse za stalno ali priložnostno uporabo javnega pločnika oziroma za uporabo javnega prostora za začasne namene in da je tržnica tlakovana in komunalno opremljena ploščad, torej javna površina, ki stoji na delu parc. št. 1288 k.o. A. - mesto, med B. nabrežjem in parkiriščem. Taksni zavezanec po 2. členu odloka je vsaka pravna, civilno pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, uporabnik ali najemnik in uporablja javne površine, za katere je po odloku predpisana taksa. Na navedeni javni površini je postavljen začasni objekt, katerega lastnik je tožeča stranka, kar izhaja tudi iz njene pritožbe. Za postavitev začasnega objekta na tržnici je Upravna enota A. dne 21. 6. 1999 izdala odločbo o priglašenih delih (začasna ureditev ploščadi, s katero je bila dovoljena postavitev začasnega objekta do 31. 12. 1999 ter da je občina A. s podjetjem AAA d.o.o. iz C., sklenila pogodbo o oddaji javne površine tržnice (z dne 22. 6. 1999), ki je bila v veljavi do vključno 31. 12. 1999. Dejstvo, da tožeča stranka od podjetja AAA d.o.o. še ni prevzela opreme oziroma šotora, ne vpliva na njen položaj stranke v postopku odmere komunalne takse, kajti upoštevaje naravo stvari je stranka morala vedeti, da je začasni objekt lociran na javni površini. Da stranka sprejema obveznosti, ki izvirajo iz lastništva in posesti začasnega objekta, pa je razvidno tudi iz dejstva, da je tožeča stranka izvršila obveznost čiščenja navedene javne površine, ki ji je bila naložena z odločbo Občinske inšpekcije z dne 3. 5. 2000. Tožeča stranka zoper navedeno odločbo ni ugovarjala in je le-ta postala pravnomočna. V skladu z 9. členom odloka je Občinska inšpekcija pristojni organ za nadzor nad izvajanjem določil odloka. Dne 3. 5. 2000 je inšpekcija opravila redno kontrolo nad uporabo taksnih predmetov in javne površine in pri tem ugotovila, da ima podjetje BBB d.o.o. (tožeča stranka) na tržnici postavljen prireditveni šotor dimenzije 22,00 x 41,00 m ter da navedeno podjetje nima ustreznega dovoljenja za uporabo javne površine. O tem je inšpekcija obvestila Urad za komunalni razvoj, ki je pristojni organ za izdajanje dovoljenj za uporabo javne površine. Tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka na dan 5. 3. 2000 neupravičeno zasedala javno površino z začasnim objektom, da ni prijavila uporabe taksnega predmeta - javne površine in zato tudi ni razpolagala z dovoljenjem Urada za komunalni razvoj za uporabo javne površine. 10. člen odloka določa, da se v primeru, da taksni zavezanec ne prijavi uporabe javne površine, uradna ugotovitev nadzornega organa oziroma Občinske inšpekcije o uporabi javne površine, obravnava kot prijava in se uporabniku taksnega predmeta odmeri taksa za čas od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta, ne glede na to, ali je uporaba taksnega predmeta, ki je sicer podvržena dovoljenju oziroma soglasju pristojnega organa dovoljena ali ne. Tožena stranka meni, da je organ na prvi stopnji s tem, da je na podlagi ugotovitve pristojnega organa za nadzor ter na podlagi 10. člena odloka izdal odločbo z dne 3. 5. 2000, pravilno ugotovil dejansko stanje in pravilno uporabil materialne predpise. Tožena stranka ugotavlja, da je bil postopek na prvi stopnji pravilen in da je odločba pravilna in utemeljena v skladu s 4. členom Zakona o komunalnih taksah in Odlokom o komunalnih taksah v občini Izola.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sploh ni legitimirana za plačilo komunalne takse. Tožena stranka in podjetje AAA sta že v letu 1994 sklenili za isti prostor najemno pogodbo, po kateri je občina A. podjetju AAA oddala v najem poslovne površine za najemnino s tem, da je podjetje AAA postavilo šotor in znotraj šotora oddajalo v podnajem stojnice za prodajo bižuterije v poletnih mesecih. Pogodbeni stranki sta pogodbo vsako leto obnavljali. Zadnja pogodba je bila sklenjena v letu 1999. Dne 13. 1. 1999 je podjetje AAA prodalo šotor tožeči stranki, vendar pa, kot je iz pogodbe razvidno, podjetje AAA še naprej uporablja opremo, jo ima v posesti in izvaja dejavnost na tržnici v A. Iz 4. člena pogodbe je razvidno, da je AAA uporabnik šotora in izvajalec dejavnosti. Po Odloku o komunalnih taksah v občini Izola se komunalna taksa zaračunava za javne površine, taksni zavezanec pa je lastnik, uporabnik ali najemnik, ki uporablja javne površine. Po 7. členu odloka se zavezancu za komunalno takso izda dovoljenje in na podlagi dovoljenja se odmeri taksa. Odločbo izda Davčna uprava RS. DURS tudi odmeri komunalno takso. V predmetni zadevi odločbe ni izdal DURS. Odločba, ki jo je izdala občina, je nična, brez pravnega učinka. Nadalje tožeča stranka navaja, da zavezanec za plačilo takse ni tožeča stranka, pač pa podjetje AAA. To jasno izhaja iz odloka v 2. členu, ki pravi, da je zavezanec tista oseba, ki uporablja javne površine. Bistvo za določitev zavezanca je dejanska uporaba površin. Tožeča stranka pa zanesljivo ni uporabnik javne površine. Tudi tožena stranka sama priznava v dopisih, da je uporabnik javne površine podjetje AAA, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo o oddaji javne površine, ki pa je po vsebini najemna pogodba in od katerega tožena stranka terja odstranitev šotora. S sklenitvijo pogodbe med toženo stranko in podjetjem AAA je nastalo posebno najemno, civilno-pravno razmerje, po katerem občina pridobiva nadomestilo za uporabo njene površine. S tem, ko je občina pristala na najemno razmerje, je izključna pravica občine, da za isto zemljišče zaračunava istemu uporabniku tudi komunalno takso, kar je po mnenju tožeče stranke zloraba lokalne oblasti. Druga zloraba pa je, da je navedeno zemljišče občina že oddala najemnikom ali uporabnikom na isti površini. Tem najemnikom je pobrala takso ali najemnino za uporabo javne površine. Občina ne more isto površino, ki jo je že oddala najemnikom, zaračunati še tožeči stranki, ki navedene površine sploh ne uporablja. Odločba pa je nezakonita tudi zato, ker je tožena stranka obračunavala takso za celo leto 2000, medtem ko je predmetni šotor odstranjen že dne 21. 6. 2000. Tožeča stranka predlaga odpravo odločbe, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, v odgovoru na tožbo pa navaja, da so tožbene navedbe v celoti neutemeljene. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na pogodbo med občino A. in podjetjem AAA, saj je bila ta pogodba sklenjena za čas do 31. 12. 1999 in torej v obdobju, za katerega je bila tožeči stranki odmerjena komunalna taksa, ni veljala. Sprostitev javne površine z odstranitvijo objektov je bila naložena tožeči stranki z odločbo Občinske inšpekcije z dne 16. 6. 2000, očiščenje javne površine pa z odločbo izdano pod isto opravilno številko dne 3. 5. 2000. Tožeča stranka se na odločbi ni pritožila, odločbi sta ostali pravnomočni in tožeča stranka ju je tudi izvršila. Z navedenim se izkazuje, da je tožeča stranka sama priznala, da je nosilec vseh obveznosti, ki izvirajo iz lastništva in uporabe začasnega objekta, izvajanja dejavnosti na javni površini ter da je torej uporabnik javne površine. Pogodba, ki naj bi jo sklenili tožeča stranka in podjetje AAA v spornem razmerju med strankama upravnega spora ni relevantna. Gre za dvostransko pogodbo med drugima dvema pravnima subjektoma. Občina A. ni stranka te pogodbe in z njo niti ne razpolaga. Kot je navedeno v tožbi, gre za kupoprodajno pogodbo, po kateri je tožeča stranka postala lastnik spornega objekta. Določilo o tem, da naj bi prejšnji lastnik ostal uporabnik opreme in izvajalec dejavnosti na tržnici v A., pa je šteti le kot neuspel poskus, da bi se tožeča stranka izognila dolžnemu plačilu komunalne takse oziroma najemnine ter da bi zameglila in pred toženo stranko prikrila dejanskega uporabnika javne površine. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, ki želijo prikazati, da se lahko komunalna taksa odmeri samo na podlagi dovoljenja. Odlok v 10. členu določa, da v primeru, da taksni zavezanec ne prijavi uporabe taksnega predmeta oziroma uporabe javne površine, se uradna ugotovitev nadzornega organa o uporabi taksnega predmeta ali javne površine šteje kot prijava in se uporabniku odmeri taksa za čas od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta, ne glede na to, ali je uporaba, ki je sicer podvržena dovoljenju oziroma soglasju pristojnega organa dovoljena ali ne. Prav za takšen slučaj pa je šlo v spornem primeru. Občinska inšpekcija je kot organ pristojen za nadzor nad izvajanjem določil odloka, v okviru redne kontrole pa je bilo ugotovljeno, da ima tožeča stranka na javni površini - tržnici postavljen prireditveni šotor in da nima dovoljenja za uporabo javne površine. Na podlagi tega je bila tožeči stranki odmerjena komunalna taksa, in sicer za celo leto 2000. Tožba je neutemeljena tudi v delu, ko navaja, da je bila tožeči stranki komunalna taksa odmerjena s strani tožene stranke. Šlo je le za dvofazni postopek. Tožena stranka je ugotovila dejansko stanje, komunalno takso pa je odmeril DURS z odločbo z dne 19. 6. 2000. Vsi izgovori tožeče stranke in večkratno pavšalno sklicevanje na pogodbo s podjetjem AAA, ki v času, za katerega je bila tožeči stranki odmerjena komunalna taksa, ni bila več v veljavi, ne morejo izpodbiti dejstva, da je bila v letu 2000 tožeča stranka uporabnik javne površine, kar je ugotovila pristojna služba tožene stranke na predpisan način. Neutemeljene in neizkazane so tudi tožbene navedbe ter ob tem očitki zlorabe javne oblasti o tem, da naj bi občina A. za isto površino zaračunala takso ali najemnino drugim subjektom. To preprosto ne drži, za sporno nepremičnino je bila odmerjena samo komunalna taksa ter samo tožeči stranki, in sicer s strani DURS. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrže oziroma podrejeno, da jo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev vseh stroškov tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila.

Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Iz 1. odstavka 8. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Izola je jasno razvidno, da je za odmero, pobiranje in izterjavo taks pristojna Davčna uprava Republike Slovenije. Urad za komunalni razvoj v občini A. pa je z odločbo z dne 3. 5. 2000 tožniku v 1. točki izreka odmeril komunalno takso za uporabo javne površine na B. nabrežju za tržnico v A.. Upravni organ prve stopnje glede na citirano določbo 1. odstavka 8. člena odloka ne sme odmerjati komunalne takse. Izdal bi lahko samo ugotovitveno odločbo, s katero bi ugotavljal vse elemente, potrebne za odmero komunalne takse (kot je to delno storil s točko 3 izreka odločbe z dne 3. 5. 2000). Po mnenju sodišča pa taka ugotovitvena odločba niti ne bi bila nujna in bi zadostovala že sama prijava nadzornega organa z uradno ugotovitvijo o uporabi taksnega predmeta ali površine, če bi seveda takšna prijava vsebovala vse elemente, potrebne za odmero komunalne takse. DURS bi lahko samo na podlagi takšne popolne prijave izdal odločbo o odmeri komunalne takse.

Glede na navedeno je sodišče tožbi, na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo potrebno, ob upoštevanju zgoraj navedenega, ponovno odločiti o stvari.

Kadar sodišče odloča samo o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške tega postopka (3. odstavek 23. člena ZUS), zato je bilo o zahtevah obeh strank za povrnitev stroškov tega postopka potrebno odločiti tako, kot je razvidno iz 2. točke izreka te sodne odločbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia