Posredovanje posnetkov VN sistema

Datum

24.10.2024

Številka

07120-1/2024/366

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja posnetkov videonadzornega sistema.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito.

Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja. Posnetke lahko posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago.

Splošna uredba pravico do dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ureja v 15. členu. Pravica se nanaša na dostop posameznika do lastnih osebnih podatkov, ne pa do osebnih podatkov drugih posameznikov. Na podlagi pravice do seznanitve iz 15. člena Splošne uredbe posameznik od upravljavca torej ni upravičen (niti za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov) pridobiti celotnega posnetka parkirišča z osebnimi podatki drugih posameznikov, ampak le tisti del posnetka, ki se nanaša nanj.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje konkretnih osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

Osebne podatke je skladno s Splošno uredbo dovoljeno zbirati le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (gre za t.i. načelo omejitve namena, ki je določeno v (b) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V kolikor ste kot upravljavec videonadzor uvedli za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregledujete oziroma uporabite kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. V posnetke se lahko vpogleda torej le, kadar pride do okoliščin, ki jih opisujejo pogoji za uvedbo videonadzornega sistema.

IP splošno pojasnjuje, da mora vsak upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Skladno z navedenim lahko torej upravljavec videonadzornega sistema (v konkretnem primeru vaše sodišče) posnetke posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Za pridobivanje konkretnih podatkov (v konkretnem primeru posnetka videonadzornega sistema) mora torej prosilec imeti ustrezno pravno podlago ob upoštevanju načela sorazmernosti in načela omejitve namena obdelav osebnih podatkov. Upravljavec videonadzornega sistema tako posnetkov sistema brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati naprej, saj gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov. IP ob tem pojasnjuje tudi, da bi v primeru, da je prišlo do škodnega dogodka, kot opisujete v svojem zaprosilu za mnenje, lahko do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od navedenih pravnih podlag) eventualno lahko dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče. IP primeroma dodaja, da na podlagi 112. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 – odl. US) policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. IP splošno upravljavcem svetuje, da v primeru suma kaznivega dejanja tovrstne posnetke posredujejo policiji. Za iskanje storilcev kaznivih dejanj so namreč pristojni organi pregona (policija, tožilstvo), ki identiteto osumljencev ugotavljajo v skladu z zakonskimi pooblastili.

IP nadalje pojasnjuje, da je treba ločiti med opisanim posredovanjem posnetkov tretjim osebam in pa posredovanjem posnetkov posamezniku v okviru izvrševanja njegove pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki je opredeljena v 15. členu Splošne uredbe. Ta določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in določenih informacij (nameni obdelave, predvideno obdobje hrambe, uporabniki osebnih podatkov itd.), ki so naštete v navedeni določbi Splošne uredbe. Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe mora upravljavec posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki jih obdeluje.

Pojem osebni podatek skladno s členom 4(1) Splošne uredbe pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

V konkretnem primeru bi bil tako voznik vozila ali druga oseba, ki se nahaja na posnetku, v okviru uveljavljanja pravice do seznanitve upravičen od upravljavca parkirišča pridobiti posnetek videonadzorne kamere v delu, ki se nanaša nanj. To velja v primeru, da je posameznik na posnetku določljiv. Ker se pojem osebnih podatkov razlaga široko, bi bil morda lahko lastnik vozila v okviru uveljavljanja pravice do seznanitve upravičen od upravljavca parkirišča pridobiti posnetek videonadzorne kamere v delu, ki se nanaša na njegovo vozilo. Kot pritožbeni organ IP v okviru neobvezujočega mnenja tega ne more dokončno presojati. Opozarja pa, da ima posameznik od izvajalca videonadzora pravico pridobiti le tisti del videoposnetka, ki se nanaša nanj. To pomeni, da je zaradi varovanja pravic drugih posameznikov dolžan upravljavec prekriti oziroma zamegliti osebne podatke drugih posameznikov na posnetku. Na podlagi pravice do seznanitve iz 15. člena Splošne uredbe posameznik od upravljavca torej ni upravičen (niti za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov) pridobiti celotnega posnetka parkirišča z osebnimi podatki drugih posameznikov, ampak le tisti del posnetka, ki se nanaša nanj.

Upravljavec se mora na podano zahtevo za seznanitev z osebnimi podatki odzvati brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. IP dodaja, da se ta rok lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). Upravljavec obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v enem mesecu po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo. V kolikor upravljavec na zahtevo za seznanitev ne odgovori v roku, lahko posameznik pri IP kot pritožbenemu organu vloži pritožbo. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca.

Vse potrebne informacije glede uveljavljanja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in (neobvezen) obrazec zahteve lahko najdete na naših spletnih straneh:

· https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Iz navedenega razloga v tem okviru tudi ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaše sodišče), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se namreč ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem postopku, ko so znane vse okoliščine posameznega konkretnega primera.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka