Jedro

Pri izreku enotne kazni obsojencu (1. odstavek 48. člena KZ) se kot prestana kazen šteje tudi čas, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu, če ta ni bil preklican.

Izrek

Zahtevi zagovornika obsojenega A.M. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o vštevanju časa prestane kazni v enotno kazen zapora spremeni tako, da se obsojencu v enotno kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 4.2.2005 všteje tudi čas, prebit na pogojnem odpustu od 1.4.2000 do 13.9.2000 in od 23.2.2005 do 23.3.2005.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 4.2.2005 v postopku za spremembo pravnomočne sodbe na podlagi 1. točke 1. odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) spremenilo pravnomočni sodbi:

1. Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 16.12.1999, s katero je bila obsojenemu A.M. izrečena enotna kazen tri leta in pet mesecev zapora, in 2. sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9.5.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 21.9.2000, s katero je bila obsojencu izrečena kazen eno leta zapora ter mu na podlagi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen štiri leta in tri mesece zapora.

Odločilo je tudi, da se "po 1. odstavku 49. člena KZ in 1. odstavku 48. člena KZ obsojenemu M. v izrečeno enotno kazen zapora všteje po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 16.12.1999, čas prestane zaporne kazni, in sicer od 5.10.1996 do 5.4.1997, ter čas, prestan v priporu in zaporu od 13.10.1997 od 7.30 ure dalje do 31.3.2000, ko je bil pogojno odpuščen, ter po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9.5.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 21.9.2000, čas delne prestane zaporne kazni od 23.3.2004 dalje.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik dne 15.4.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi "kršitve kazenskega zakona ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP". Predlagal je, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obsojencu v čas prestane kazni zapora všteje tudi čas, prebit na pogojnem odpustu od 1.4.2000 do 13.9.2000 in od 23.2.2005 do 23.3.2005. Vrhovna državna tožilka, specialistka A.M., je na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP dne 16.5.2005 podala mnenje, da je zahteva zagovornika utemeljena. Navaja, da sodišče pri izreku enotne kazni ni pravilno uporabilo določbe 1. odstavka 48. člena KZ, ker je v izrečeno enotno kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 16.12.1999 vštelo le čas, ki ga je obsojenec prestal v zaporu, ne pa tudi časa, ki ga je prebil na pogojnem odpustu, saj iz spisa ne izhaja, da bi bil obsojencu pogojni odpust preklican. Pomanjkljivost izpodbijane sodbi vidi tudi v tem, ker nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali je bil obsojencu pogojni odpust preklican ali ne.

Vrhovno sodišče je pred odločanjem o zahtevi preverilo zagovornikove navedbe v zvezi z obsojenčevim pogojnim odpustom ter pridobilo ustrezne podatke z Ministrstva za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij - kazenska evidenca. Iz teh podatkov, ki jih je posredovala omenjena služba dne 2.6.2005, izhaja, da so zagovornikove navedbe v zahtevi glede trajanja pogojnega odpusta točne.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. točke 1. odstavka 407. člena ZKP spremenilo uvodoma navedeni pravnomočni sodbi v odločbi o kazni, s katerima sta bili obsojencu izrečeni kazni, niso pa bile uporabljene določbe o izreku enotne kazni za dejanja v steku. Obsojencu je izreklo enotno kazen ter mu, kot izhaja iz izreka sodbe, v to kazen vštelo čas, prebit v priporu in čas prestane kazni zapora do pogojnega odpusta, ne pa tudi časa, ki ga je obsojenec prebil na pogojnem odpustu.

Iz že omenjenih podatkov kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 16.12.1999, s katero mu je bila izrečena enotna kazen tri leta in pet mesecev zapora, pogojno odpuščen s prestajanja kazni 1.4.2000 in da je to kazen prestal 13.9.2000. Po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9.5.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 21.9.2000, s katero mu je bila izrečena kazen eno leto zapora, pa je bil na pogojnem odpustu od 23.2.2005 do prestane kazni 23.3.2005. Iz navedenih podatkov ne izhaja, da bi bil pogojni odpust preklican.

Vložnik zahteve utemeljeno navaja, da je sodišče z izpodbijano sodbo kršilo kazenski zakon, ker obsojencu v izrečeno enotno kazen ni vštelo tudi časa, ko je bil na pogojnem odpustu.

Po določbi 6. točke 372. člena ZKP je podana kršitev kazenskega zakona, če so bile pri izreku kazni prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni (49. člen KZ). Pri izreku enotne kazni obsojencu (1. odstavek 48. člena KZ) se kot prestana kazen šteje tudi čas, ko je bil obsojenec na pogojnem odpustu, če ta ni bil preklican. Pogojni odpust (člen 109 KZ in člen 105 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) je namreč poleg prestajanja kazni v zaprtih, polodprtih ali odprtih zavodih ena od zakonsko predvidenih oblik (faz) izvrševanja zaporne kazni; tudi ob takšnem načinu izvršitve zapora obsojencu kazen ne preneha, pač pa z vsemi pravnimi posledicami teče dalje, le da se več ne izvršuje v zavodu, pač pa zunaj njega, na način, ki na obsojenca deluje le še opominjevalno. Zato se po ustaljeni sodni praksi tudi čas, ki ga je obsojenec prebil na pogojnem odpustu, šteje kot prestajanje kazni in se mu po določbi 3. odstavka 49. člena KZ šteje v izrečeno enotno kazen kot čas dejanskega prestajanja kazni.

Vrhovno sodišče po navedenem ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno navaja, da je bil z izpodbijano sodbo prekršen kazenski zakon glede vštevanja prestane kazni v izrečeno enotno kazen (6. točka 372. člena ZKP v zvezi s 3. odstavkom 49. člena KZ). Zato je zahtevi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obsojencu v izrečeno enotno kazen vštelo tudi čas, ko je bil na pogojnem odpustu (1. odstavek 426. člena ZKP).