Jedro

Sodišče dovoli izvršbo po predlogu, v katerem upnik izrazi terjatev v tolarjih, čeprav se izvršilni naslov glasi na din in je izvršilni naslov postal pravnomočen po nastopu veljavnosti 8. člena Zakona o uporabi denarne enote, tožnik pa ni spremenil terjatve iz dinarjev v tolarje. Že v tožbi navedeni znesek v din se šteje za terjatev v tolarjih in je potrebno šteti, da je tudi v odločbi terjatev izražena v tolarjih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Zahteva pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi z dne 14.9.2005 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka). Sklenilo je, da mora upnik dolžniku povrniti 55.460,00 SIT stroškov ugovornega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

18.11.2005 dalje do plačila, v osmih dneh (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedlo, da predlog za izvršbo ni skladen z izvršilnim naslovom. To pa je razlog za ugoditev ugovoru, razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagal naj pritožbi ugodi, spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne ugovor dolžnika in potrdi sklep o izvršbi.

Dolžniku pa naj naloži plačilo nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa je predlagal razveljavitev prvostopenjskega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

1. O očitani bistveni kršitvi določb izvršilnega postopka po

108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ Upnik je predlagal izvršilnemu sodišču izdajo sklepa o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, z dne 2.6.1992. Omenjena sodba Temeljnega sodišča v Ljubljani se glasi na obveznost plačila glavnice

448.451,40 dinarjev z zamudnimi obrestmi v višini eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije, povečane za 20 % za čas od 28.3.1990 dalje do plačila, v roku osmih dni in pod izvršbo (primerjaj 3. točko omenjene sodbe, v prilogi A/2). Izvršilno sodišče pa naj bi dovolilo izvršbo na plačilo glavnice v znesku 484.451,40 SIT, zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki tečejo od 28.3.1990 do plačila ter stroškov postopka v znesku 8.969,00 SIT ter zakonitih zamudnih obresti od stroškov v znesku 8.969,00 SIT, ki tečejo od 2.6.1992 do plačila, izvršilne stroške ter nadaljnje izvršilne stroške.

Predlog za izvršbo je bil oblikovan v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ. Le izvršilni naslov se v tistem delu, kjer je navedena kot valuta DIN in prisojene zamudne obresti v višini eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije, povečane za 20 % za čas od 28.3.1990 dalje do plačila, ni ujemal s predlogom za izvršbo. Zato ni šlo za situacijo, ki jo predpisuje 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Predlog za izvršbo namreč ni bil nerazumljiv oziroma je vseboval vse sestavine v smislu 1. odst. 40. člena ZIZ in so bili s tem podani pogoji za odločanje izvršilnega sodišča ali naj dovoli izvršbo ali ne. Zato ni prišla v poštev uporaba predpisanega postopka v 1. odst. 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej izvršilno sodišče ni bilo dolžno zahtevati od upnika, da bi moral predlog za izvršbo popraviti ali dopolniti. Zato očitek storjene relativne bistvene postopkovne kršitve izvršilnega postopka po 108. členu ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ ni podan.

2. Pravilna uporaba materialnega prava Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo, če se predlog glede izvršilnega naslova ujema z izvršilnim naslovom, priloženim k predlogu za izvršbo. Izjema je predpisana le v primeru prehoda terjatve ali obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Ob pogojih, predpisanih v 24. členu ZIZ, lahko sodišče izvršbo dovoli le, če pride do spremembe upnika ali dolžnika, nikoli pa če bi zahteval upnik po vsebini nekaj drugega, kar mu je prisojeno v izvršilnem naslovu.

Sodišče druge stopnje razume oblikovan predlog, kot je bilo že povedano, kot "nekaj drugega", kar je bilo upniku prisojeno z izvršilnim naslovom.

Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur. l. RS/I št. 17/1991, z dne 8.10.1991, ZUDE) je v 8. členu predpisal, da se za zneske, navedene v predpisih in splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. Izvršilni naslov - sodna odločba je bila izdana dne 7.6.1992, torej po uveljavitvi omenjenega zakona. Le za sodne odločbe izdane do uveljavitve tega zakona je mogoče v skladu z 8. členom ZUDE razumeti zakonsko domnevo (se šteje), da so zneski navedeni v sodni odločbi, navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. V izvršilnem postopku, v katerem izvršilno sodišče ne more več odločati za kakšno terjatev je šlo, je brezpredmetna pritožnikova trditev, da je predmetna terjatev nastala

28.3.1990. Enako velja tudi za zamudne obresti, ki so bile navedene v izvršilnem naslovu. Po besedni razlagi 8. člena ZUDE pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih trditev, da bi moralo izvršilno sodišče upoštevati prisojeno glavnico v DIN, kot prisojeno glavnico v SIT ter obresti, prisojene v višini eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije, povečani za 20 %, kot zakonske zamudne obresti.

Ob oblikovanem materialnopravnem stališču sodišča druge stopnje, ki pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, na ostale pritožbene trditve, ki se nanašajo na menjalno razmerje DIN : SIT ni odgovarjalo (1. odst. 360. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odst. 350. člena,

366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).