Jedro

Pri pridobitvi pravice do pokojnine tožnikove soproge gre za nove prejemke, ki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe zakonske partnerke pravilna, saj je sprememba nastala z dnem 25. 8. 2019 (upokojitev tožnikove soproge), pravica do veteranskega dodatka pa ne pripada več od 1. 9. 2019.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Škofja Loka (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da tožniku od 1. 9. 2019 dalje ne pripada več pravica do veteranskega dodatka (1. točka izreka) in da stroškov postopka ni bilo (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožniku veteranski dodatek nazadnje priznan z Odločbo Upravne enote Škofja Loka, 130-71/2019 z dne 11. 6. 2019. Prvostopenjski organ navaja pravno podlago iz Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) in Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) za ponovno odločanje po uradni dolžnosti. Prvostopenjski organ je v postopku ugotavljanja pravice in višine do veteranskega dodatka upošteval 12. člen ZVV, ki smiselno uporablja določbe členov 42, 46, 47 in 49 ZVojI in ugotovil, da živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu z zakoncem in družinskimi člani, ki niso vzdrževani. Pri odmeri veteranskega dodatka tožniku so se upoštevali štirje prejemki in sicer pokojnina tožnika, k.d. tožnika, k.d. zakonca in pokojnina zakonca, kar skupaj znaša 1.192,57 EUR oziroma 596,28 EUR mesečno na družinskega člana. Delež prejemkov na družinskega člana v letu 2020 presega osnovo za veteranski dodatek, zato tožnik ne izpolnjuje pogoje za nadaljnjo pridobivanje veteranskega dodatka. Prvostopenjski organ je po uradni dolžnosti preveril, kdaj se je upokojila soproga tožnika in pri tem ugotovil, da skladno z 27. členom ZVV tožnik ni prijavil spremembo, ki vpliva na uveljavljanje in prenehanje pravic. Zato je prvostopenjski organ na podlagi uradnih podatkov naredil izračun še za leto 2019 od 1. 10. 2019 dalje in ugotovil, da so dohodki že takrat presegli osnovo za veteranski dodatek in da tožniku le-ta ni več pripadal. Od septembra 2019 je bil veteranski dodatek izplačan v višini 49,71 EUR, preplačilo za 10 mesecev, za katero je izdana terjatev pa znaša 497,15 EUR. Prvostopenjski organ je tožnika z dopisom z dne 27. 7. 2020 seznanil z ugotovitvam, a nanj kljub temu, da mu je bilo dano v hišni predalček, tožnik ni odgovoril. 3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot pritožbeni organ zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno in pritrdil odločitvi prvostopenjskega organa, čeprav je pravilen in zakonit izrek odločbe obrazložen z deloma napačnimi razlogi. Med drugim dodaja, da je pravilna ugotovitev prvostopenjskega organa, da se je tožnikova žena avgusta 2019 upokojila in da prvostopenjski organ o tem ni bil obveščen. Navaja, da se pri ugotavljanju deleža rednih prejemkov družinske skupnosti, ki se upošteva pri priznanju pravice in odmeri veteranskega dodatka od 1. 9. 2019 dalje, upošteva znesek pokojnine tožnikovega zakonca ob pridobitvi, znesek tožnikove pokojnine iz decembra 2018 ter mesečni znesek katastrskega dohodka tožnika in njegovega zakonca iz 2018. Delež rednih prejemkov družinske skupnosti presega premoženjski cenzus za priznanje in odmero veteranskega dodatka, zato tožnik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za priznanje pravice do veteranskega dodatka in mu od navedenega dne dalje navedena pravica ne pripada.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v laični tožbi izpodbija odločbo zaradi kršitev materialnega prava, ker ni bilo odločeno skladno s 51. členom ZVojI, saj bi bilo potrebno ugotoviti, da mu veteranski dodatek z dnem 1. 9. 2020 ne pripada več, avgusta 2020 pa mu pripada. Veteranski dodatek mu je bil samovoljno odvzet, za kar izdaja terjatev v višini 49,71 EUR. Prvostopenjskemu organu očita, da je naredil samovoljno dva izračuna, pri čemer je v prvem upošteval pokojnino tožnika in ženino pokojnino iz preteklega leta, v drugem pa zgolj njegovo pokojnino iz leta 2018 in ženino iz decembra 2019, katero 20. 9. 2019 sploh še ni prejela. To je nepravilno, nestrokovno in nezakonito. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (opomba sodišča: pravilno odpravi) in ponovno odloči. 5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi upravnega organa, potrjenimi z odločitvijo pritožbenega organa, strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

8. V obravnavanem zadevi je med strankama sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik od 1. 9. 2019 dalje nima več pravice do prejemanja veteranskega dodatka, s čimer pa se tožnik ne strinja. Med strankama je tudi sporno, ali je bil 51. člen ZVojI pravilno uporabljen.

9. Pravna podlaga obravnavanega primera izhaja iz 51. člena ZVojI, ki med drugim določa, da sprememba v višini prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Novi prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti. Sprememba števila družinskih članov (zakonca in vzdrževanih družinskih članov), ki ima za posledico povečanje invalidskega dodatka, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti, sprememba števila družinskih članov, ki ima za posledico zmanjšanje ali izgubo invalidskega dodatka, pa se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku. V postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ZVojI in na njegovi podlagi izdanih predpisov, če s tem zakonom ni drugače določeno (24. člen ZVV).

10. Sodišče ne sledi razlagi tožnika, da sta upravna organa napačno uporabila 51. člen ZVojI, s tem, da nista določila datuma prenehanja pravice do veteranskega dodatka z dnem 1. 9. 2020, kar bi predstavljajo naslednji mesec, ko je tožnik sam sporočil spremembo višine dohodkov. Sodišče ugotavlja, da se tožnik sklicuje na drugi odstavek 51. člena ZVojI, ki ureja izgubo prejemkov, ki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti, pri čemer pa gre v njegovem primeru za nove prejemke, za katere velja drugačna ureditev. Iz obrazložitve izpodbijanih aktov jasno izhaja, da se je tožnikova zakonska partnerka 25. 8. 2019 upokojila in pridobila pravico do pokojnine, ki predstavlja nov prejemek. Nesporno je, da tožnik tega ob upokojitvi njegove zakonske partnerke ni sporočil, čeprav je bil skladno s 27. členom ZVV dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg. Kot že rečeno, gre pri pridobitvi pravice do pokojnine tožnikove soproge za nove prejemke, ki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe zakonske partnerke pravilna, saj je sprememba nastala z dnem 25. 8. 2019 (upokojitev tožnikove soproge), pravica do veteranskega dodatka pa ne pripada več od 1. 9. 2019. 11. Sodišče ugotavlja, da je tožnikova tožba z izjemo datuma identična kot njegova pritožba zoper izpodbijano odločbo. V zvezi z navedbami, da je prvostopenjski organ nepravilno, nestrokovno in nezakonito naredil dva samovoljna izračuna, v katerih je upošteval napačne prejemke, sodišče ugotavlja, da je toženka navedeno napako odpravila in jasno pojasnila, da se od 1. 9. 2019 upošteva znesek pokojnine tožnikove zakonske partnerke ob pridobitvi (prej je bila upoštevana pokojnina iz decembra 2019 v višini 553,29 EUR, ki 1. 9. 2019 še ni bila prejeta), znesek tožnikove pokojnine iz decembra 2018 ter mesečni znesek katastrskega dohodka pritožnika in njegovega zakonca iz leta 2018. Sodišče ugotavlja, da je bilo pravilno odločeno skladno s določbo 51. člena ZVojI, pri čemer pa se določba 49. člena ZVojI ne upošteva, saj je prišlo do spremembe pri prejemkih tožnikove soproge s dne 1. 9. 2019, ki predstavlja nov prejemek.1

12. Glede na povedano sodišče sodi, da je bil postopek zakonit in da je bila odločitev upravnih organov pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijani akt, med strankama niso sporna, tožnik pa ni predlagal novih dokazov, kot tudi ne oprave glavne obravnave.

1 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1802/2015 z dne 23. 8. 2016.