Jedro

Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o zavrženju revizije razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep z dne 23. 1. 2017, s katerim je revizijo tožeče stranke z dne 28. 12. 2016, kot nedovoljeno zavrglo.

2. Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper izpodbijani sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Izpodbijani sklep je po oceni tožnice nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da gre v konkretnem primeru ravno za delovni spor, v katerem je revizija vedno (ne glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe) dovoljena na podlagi samega zakona (31. člen ZDSS-1), in sicer gre za individualni delovni spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je zahtevek glede nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 17. 6. 2013 zavrnilo. Sodišče je z zavrženjem revizije tožnice storilo bistveno kršitev določb 31. člena ZDSS-1. Prav tako sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da ne gre za individualni delovni spor o obstoju in prenehanju delovnega razmerja. Tožnica tudi navaja, da ji sodišče ni naložilo vplačilo nobene sodne takse, torej gre za postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Sklep nedopustno posega tudi v ustavno zajamčene pravice tožnice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS v zvezi z načelom pravne varnosti in predvidljivosti kot ključnega elementa načela pravne države iz 2. člena Ustave RS. Sicer pa tudi vprašanje ugotovitve nezakonitosti sklepa o razrešitvi tožnice predstavlja predhodno vprašanje v razmerju do vprašanja nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 6. 2013 in je tožnica vsekakor upravičena uveljavljati tak zahtevek kot vmesni ugotovitveni zahtevek. Glede na to, da je za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi predvideno neposredno sodno varstvo, je edino smiselno, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek dopustno neposredno sodno varstvo, saj ga sicer sploh ni bilo mogoče uveljavljati. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 17. 6. 2013 sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka A., klinika B., nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, ZDSS-1), ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Dikcija ZDSS-1, ki je bila sprejeta pred uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, ZDR), govori sicer o sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, pri čemer pa je bil z novo delovnopravno zakonodajo uveljavljen koncept pogodbenega razmerja, ko se vsa delovnopravna razmerja urejajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi tako že po sprejemu ZDR in tudi po sprejetem Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, ZDR-1). Tožnica je v tožbi uveljavljala ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala veljati. Tako gre po oceni pritožbenega sodišča za spor v zvezi z obstojem ali prenehanjem delovnega razmerja. Pritožba tudi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje že samo štelo, da gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj tožnici ni naložilo nikakršne takse v plačilo, torej je tudi že samo štelo, da gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tudi odločitev glede ugotovitve, da je sklep o razrešitvi tožnice s funkcije predstojnice oddelka A., klinike B., št. ... z dne 4. 2. 2015 vsebinsko povezana s sporom glede nezakonitega prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi revizija v zvezi s to odločitvijo po oceni pritožbenega sodišča dovoljena po samem zakonu in je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predhodno predlagati dopustitev revizije in bi Vrhovno sodišče RS moralo dopustiti revizijo.

7. Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo tudi revizijo v II. točki odločitve o tožbenem zahtevku za izplačilo razlike v plači, saj gre za denarni zahtevek, kjer je tožnica uveljavljala terjatev iz naslova dodatka v višini 7 % od osnovne plače 3.814,13 EUR od 20. 2. 2015 dalje do 18. 6. 2015 in v višini 12 % od osnovne plače 3.814,13 EUR bruto od 19. 6. 2015 do 30. 4. 2017 ter po odvodu davkov in prispevkov izplačila neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od vsakega 11. dne v mesecu dalje za pretekli mesec do plačila, saj gre za razliko plače iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 17. 6. 2013, ko je tožnica uveljavljala, da ji je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala ter plačo po novi pogodbi o zaposlitvi. Torej je prav tako v tem delu revizija dovoljena po določilih 31. člena ZDSS-1. 8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, saj gre za spor v zvezi z dovolitvijo revizije (2. točka 31. člena ZDSS-1).